Čile in Peru odprla 125 let stare rane

Perujski letalski častnik je vohunil za Čile, ker so ga v službi "maltretirali" in ker je zabredel v finančne težave

Svet - torek, 24.11.2009 Tekst: Simon Tecco

Prizadevanja za dobrososedske odnose med Čilom in Perujem je skalila nova afera, ki je prišla na dan že 12. novembra. Zaradi zgodovinskih nesoglasij in nezaceljenih ran Pacifiške vojne (ime je dobila po glavnih vojaških operacijah na Pacifiku pred 125 leti) so njuni odnosi še vedno zelo občutljivi.

 

Čilska predsednica Michelle Bachelet je zanikala vpletenost svoje države v vohunsko zgodbo, čeprav je od Peruja dobila 200 strani debel dosje. (Foto: AP)

 

Tokrat jih pretresa vojaški vohunski škandal, ki je v enem zamahu pometel z napori čilske predsednice Michelle Bachelet za zbližanje s severno sosedo ter postavil pod vprašanj prostotrgovinski sporazum, ki sta ga državi pred leti podpisali. Afera je izbruhnila, ko so perujski protiobveščevalci odkrili, da je njihov operativec za plačilo delal za čilsko tajno službo.

200 strani dolg vohunski dosje

Prejšnjo sredo je perujsko zunanje ministrstvo čilski vladi izročilo protestno noto in več kot 200 strani dolg dosje z dokazi proti enemu glavnih obdolžencev vohunjenja v Limi v korist Čila. Perujska vlada je v noti izrazila odločen protest in izrecno odklonilno stališče do vohunjenja, ki naj bi bilo uperjeno proti njihovi nacionalni varnosti.
V dosjeju naj bi bili dokazi o vpletenosti podoficirja perujskih letalskih sil (FAP) Victorja Ariza, ki je menda od leta 2004 vohunil za Čile za plačilo 3000 dolarjev na mesec. Perujski zunanji minister Jose Garcia Belaunde je ob tem dejal: "Izročeni so dokumenti celotnega procesa, ki ga vodijo pravosodni organi proti osumljencem; kdo in kako je z Arizo navezal stike, kako so mu pošiljali denar itd."
Perujski minister je še povedal, da dosje vsebuje dokaze o vpletenosti najmanj dveh perujskih državljanov in dveh Čilencev. V njem je tudi kazenska ovadba Arize zaradi kaznivega dejanja izdaje domovine in pranja denarja ter kazenska prijava proti še enemu perujskemu vojaku, ki naj bi sodeloval z Arizom v tej zadevi, in proti obema Čilencema, ki sta domnevno zaposlena v vojaškem letalstvu (FACH).
Ariza naj bi priznal, da je prek njih posredoval Čilu zaupne dokumente. Gre za strateški načrt o obveščevalni enoti, v kateri je bil zaposlen, in vsebuje podatke o prihodnjih nakupih za vojaško letalstvo ter načrte o okrepitvi obstoječe oborožitve.
Med dokumenti, ki so bili poslani v Santiago, naj bi bile ocene in podatki, ki jih je pridobila perujska vojska o bolivijskih oboroženih silah, pa o radarskem pokrivanju argentinskega teritorija ter o kapacitetah čilskega vojaškega letalstva.
Kolikor je znano, naj bi bil Ariza aretiran 30. oktobra letos med kosilom v neki limski restavraciji. Menda je vse priznal in se svoji državi opravičil. Prve stike s pripadniki čilskih protiobveščevalnih služb naj bi vzpostavil v letu 2002, ko je bil imenovan za vojaškega atašeja na perujskem veleposlaništvu v Santiagu.
Šifrirana sporočila je po njihovih navodilih redno pošiljal prek interneta z naslova Infoturistel@yahoo.es ali zapisana na zgoščenki. Enkrat tedensko se je moral javiti, ne glede na to, ali je imel kake zanimive podatke ali ne. Denar je redno prejemal prek Western Union, do zdaj je zaslužil 135.000 dolarjev.
Kaže, da je zaradi tega postal sumljiv že leta 2006, a je kljub temu ostal operativec pri direktoratu vojaškega letalstva za obveščanje. Ariza danes trdi, da je to počel iz zamere do ustanove, kjer je bil zaposlen, "ker sem bil v letih 2000 in 2001 žrtev psihološkega maltretiranja in zaradi ekonomskih težav".

"Nizka raven" razprave

Prvi odzivi perujskega predsednika Garcie so bili precej ostri. Vohunjenje je označil za nekaj "odvratnega", Čile pa za tako rekoč "brezvezno republiko". Čilska predsednica mu je odgovorila, da "žaljenje ne prispeva k reševanju nastale situacije" in da se Čile ne bo spuščal na tako raven razprave.
Čilska vlada je doslej zanikala vsakršno vpletenost, a po poročanju revije "Que Pasa" Santiago le ni tako nedolžen. Zdaj tudi Lima umirja tone, saj je perujski minister Belaunde zatrdil: "Nahajamo se na izredno občutljivi točki bilateralnih odnosov." Sedem milijard dolarjev čilskih investicij v Peruju vsekakor ima svojo težo.

Vir: Dnevnik

Lepotica v Peruju

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje).

Foto: Helena Christensen

Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

                                                        Foto: Helena Christensen
Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Vir: Zurnal

V Peruju odkrili trgovino s človeškim maščobnim tkivom

Iz Peruja poročajo o grozljivem odkritju. Policija je aretirala štiri osebe, ki naj bi umorile nekaj deset ljudi, natančno število žrtev še ni znano. Razlog za grozljive umore je zaslužek. Skupina je namreč žrtvam odstranila maščobno tkivo in ga nato prodajala evropskim kozmetičnim in farmacevtskim podjetjem, poroča britanska spletna stran BBC. Med osumljenci, velika večina jih je še na prostosti, sta tudi dva italijanska državljana. Odgovorni naj bi bili za smrt najmanj 60 ljudi, žrtev pa naj bi bilo še več.

Novinarska konferenca policije in dokazi na mizi.

Osumljenci so žrtve iskali na odročnih cestah, kjer so jih pod pretvezo dobro plačanega dela zvabili v stanovanja, kjer so izvajali odstranitev maščobnega tkiva. Za liter naj bi na črnem trgu dobili tudi 15.000 ameriških dolarjev. Policisti so na novinarski konferenci zbranim novinarjem pokazali dve steklenici s človeškim maščobnim tkivom in fotografije ene žrtve. Preiskovalci so še razkrili, da naj bi šlo za mednarodno skupino, ki je svoj sedež imela v Peruju. Prvo osebo so prijeli pred dnevi na avtobusni postaji v Limi. Pri sebi je imela manjšo pošiljko maščobnega tkiva. Policija je od aretiranih že dobila podrobne informacije, kako je mreža delovala in kako je odstranitev maščobe potekala. Vodja skupine naj bi bil Hilario Cudena, ki naj bi se z omenjenim poslom ukvarjal že nekaj desetletij.
Policija je sporočila tudi, da so že na sledi domnevnim kupcem maščobnega tkiva, poroča BBC.

Vir: 24ur

Trije Slovenci na dopust v perujski zapor

Tale novica je sicer z dne 1.10, a sem jo zasledila šele danes:

La Republica in Log.pe: V Cuscu so na letališču Alejandro Velasco Astete prijeli 3 slovenske državljane s skupno 55,5 kg kokaina, ki so ga porazdelili v tri kovčke, preden naj bi preko Lime, Sao Paula in Lizbone leteli v Pariz. Policistom so bili sumljivi, ker je bila njihova obleka presenetljivo težka. Ugotovili so, da je tekstil impregniran z neko substanco, nadaljni testi pa so pokazali, da gre za kokain.

Sicer pa ne mine dan, da ne bi v perujskih časopisih zasledili novice o zaseženi drogi na letališču. Danes so ujeli Čeha, ki je v nahrbtniku nosil 3,2 kg klorohidrata kokaina, 3 Britance - eden je tihotapil 2 kg kokaina v volnenih oblačilih (impregnirano), drugi v 2,5 kg v zavitkih živil, tretji pa 1,5 kg v keramičnih kipcih. Zasačili so tudi Bolivijko, ki je v kovčku z dvojnim dnom skrivala 1,5 kg droge, Španko, ki je kilo kokaina tihotapila impregniranega v oblačila in Kolumbijca, ki je 2,5 kg droge skril v tradicionalne perujske slaščice - turrone.

Kokain v kablu

Neverjetno, kakšnih metod in trikov se že poslužujejo. Marsikdo za denar tvega tudi lastno življenje ali življenje svojega otroka, pred kratkim pa sem iz prve roke izvedela za primer, ko so nekomu podtaknili kar 4 tone klorohidrata. Perujski zapori so natrpani s tujci, ki so jih dobili ob tihotapljenju, in niso prav nič prijetni za preživljanje večletnega "dopusta", čeprav v njih izbirajo tudi misice in prirejajo pevska tekmovanja. Ne ve se, koliko droge se uspe pretihotapiti iz Peruja, nekateri pravijo, da celih 90 odstotkov.

Edit: No, je že objavljeno tudi v Žurnalu, kjer špekulirajo, da je eden od tihotapcev fant razvpite Urške Čepin.  

Raznolika dežela, polna skrivnosti!

Raziskovanje po Južni Ameriki je vedno pestro v pravem pomenu besede, saj vključuje krajše trekinge in lahkotnejša vandranja, izlete po puščavah, vulkanih in jezerih.

Jezero Titicaca, plavajoči otoki Uros

Na Cekinu smo vam pred kratkim predstavili potovanje po Boliviji iz cenovnega vidika, tokrat pa vam bomo pobližje predstavili potepanje po tretji največji državi v Južni Ameriki - po Peruju.
Peru, skrivnostna dežela starodavnih Inkov ter območje kulturnih in naravnih znamenitosti, nam s svojo lego odpira pogled proti zahodu na Tihi ocean ter na sosednje države Ekvador, Kolumbija, Brazilija, Bolivija ter Čile. Peru, ki je geografsko zelo razčlenjena država, vsakega popotnika navduši s svojo tradicijo, zgodovino, prijaznimi ljudi ter glasbo, ki jo je moč slišati na vsakem koraku.
Lima, glavno mesto Peruja, je prestolnica kulturnih znamenitosti, pestrega nočnega življenja in prometnega kaosa, ki se mu preprosto ne morete izogniti. Za raziskovanje po mestu, kjer živi kar osem milijonov ljudi, najlažje dostopamo kar z lokalnimi avtobusi, za katere je potrebno odšteti 60 centov pa vse tja do enega evra. Lahko pa si omislite tudi vožnjo s taksijem, cena za najem pa bo odvisna predvsem od vaših pogajalskih sposobnosti.
Od Lime se lahko proti severu države peljemo za vsega sedem evrov, ki nas po dobrih osmih urah pripeljejo do visoko ležečega mesta Huaraz. Od tod lahko dostopamo do najdaljšega svetovnega gorstva, Andov. Za štiridnevni treking z vodnikom, hrano ter spanjem v šotorih boste morali odšteti okoli 120 evrov. Vzpon na pettisočaka je kaj hitro bogato poplačan, saj se vam odpre prečudovit pogled na bogato naravo, previse, gorska jezera ter znamenite ledenike.

Izgubljeno mesto Inkov, Machu Picchu

Če pa si želite ogledati južni del Peruja, vas lahko pot zanese do Pisca, kjer se lahko s čolni odpravite do najpomembnejšega morskega rezervata na svetu, kjer si lahko pobližje ogledate vrsto morskih ptic, pelikanov in kolonij morskih levov. Vse to le za skromnih sedem evrov.
Od Pisca vas loči le tri ure vožnje do puščavskega mesteca Ice, od koder se s taksijem odpravite do slikovite in priljubljene turistične oaze Huacachina. Za približno 15 evrov se lahko predate lepoti obširne puščave, sončnih zahodov, deskanju po pesku ali pa enodnevnemu izletu po vinskih kleteh.
Zagotovo pa ne boste doživeli Peruja v pravi luči, če ne obiščete Cusca, prestolnico Inkov, ki leži na nadmorski višini 3500 metrov in velja za eno najprepoznavnejših območij za raziskovanje inkovske kulture. Tu mrgoli zgodovinskih spomenikov, muzejev in drugih kulturnih znamenitosti, ki jih lahko obiščete le za dva evra.
Sicer pa so cene na tem turistično bolj obarvanem območju malenkost višje. Tako za prenočišče odštejete minimalno pet evrov na noč, kar je približno dvakrat več od cen prenočišč v drugih mestih po državi.

Oaza Huacachina

Za obisk izgubljenega mesta Inkov, vsem bolje poznanega pod imenom Machu Picchu, pa lahko izberete različne možnosti. Na voljo vam je večdnevni treking, prevoz z avtobusom ali pa vožnja z vlakom do mesta Aquas Calientes, od koder se z avtobusom ali peš odpravite do inkovskih razvalin. Za povratno vožnjo z vlakom boste odšteli 65 evrov, za vstopnino na Machu Picchu pa slabih 14 evrov.
Pot lahko nadaljujete do Arequipe, belega mesta, od koder si le privoščite dvodnevni treking po drugem najglobjem kanjonu na svetu – Colca Canyon, kjer je med drugim moč opaziti znamenite kondorje in druge prebivalce gorskega sveta. Paket, ki vključuje stroške prevoza, vodenja, hrane in prenočišča, vam bo denarnico izpraznil za 50 evrov.
Vredna doživetja pa je tudi vožnja z ladjico po najvišjem ležečem jezeru na svetu, Titicaca, kjer si lahko ogledate znamenite Uros otoke ter otok Tequile že za slabih šest evrov. Zagotovo vas bo očaralo tamkajšnje življenje ter prijazni domačini, ki jih res srečate na vsakem koraku!

Mesto Cusco z znamenito cerkvijo

Vir: Cekin.si

Mislim, da cene za Machu Picchu v tem članku niso prave - vlak je dražji, pa vstopnina tudi.

Otok na Titicaci pa ni Tequile, temveč Taquile. Titicaca ni najvišje ležeče jezero na svetu, temveč je najvišje ležeče plovno (!) jezero na svetu. Mestni avtobusi so cenejši, kot se tule omenja - stanejo ze od 10 centov (evra) naprej.

La Tapada Limeña - ikona erotike in uporništva

Ko je postala Lima prestolnica Novega sveta, se je spodobilo, da dobi tisto vzdušje elegance in ekstravagance, ki ga mora imeti "mesto kraljev". Od obdobja podkraljestva (od ok. 1560), pa skozi celih 300 let (do ok. 1860) se je v Limi ohranila prav posebna moda "zakritih". La tapada limeña je bila simbol ekstravagance, uporništva in erotike.

Vir

V času podkraljestva in prve republike ni bilo lepo videti ženske, ki sama hodi po ulici, po tradiciji pa so limenke radovedne in opravljive. Da so lahko nemoteno opazovale dogajanje na ulici, so na hiše obesile čudovite izrezljane lesene balkone, mnogokrat pripeljane iz Španije, od koder so imele gospe in gospodične nadzor nad mestom, hkrati pa jih mimoidoči niso mogli prepoznati.

 Vir

Na ulico so dame stopale zavite v sayo in manto. Saya je bila dolgo svileno krilo, pod katerega so manj obdarjene skrivale kovinske konstrukcije ali blazine, s katerimi so poudarile boke. Saya modre, zelene, kostanjeve ali črne barve je pri tleh odkrivala umetelno izvezene čeveljce. Manto je bil širok in dolg svilen šal, ki je pokrival zgornji del telesa in celo glavo. Izpod njega je lahko kukalo samo eno oko.

Vir

Ta moda, ki izvira iz mavrske tradicije, se je zakoreninila samo v Peruju. Ženske so se močno oklepale svojega manta, saj so bile z njim vedno zapeljive in seksi - tudi starke in tiste z iznakaženimi obrazi. Seveda je prihajalo tudi do neljubih situacij, ko so moški nevede osvajali lastne hčere, sestre ali matere. Zaradi slednjega in zaradi zlorabe tovrstnih oblačil s strani moških je nadškof Toribio Alfonso de Mogrovejo leta 1583 strogo obsodil uporabo manta. Oblasti so namreč opazile, da omogoča širjenje transvestizma v koloniji. Dame se tej modi nikakor niso želele odpovedati in "la tapada limeña" je tako postala simbol uporništva in ženske emancipacije.

Vir

Zadnjič sem bila v okraju Villa El Salvador, da bi malo pogledala za kakšnim kosom pohištva, ki še manjka v stanovanju, a nisem našla nič pametnega. Ko sem že prakticno sedala v avto, pa sem v eni trgovinici z bolj ali manj kičastim dekorjem zagledala tapado iz pločevine. Motiv tapade mi je bil vselej zelo zanimiv, a ga je izredno težko zaslediti.

Zdaj tale tapada krasi garderobno steno ob vhodu :)

La tapada s kočijo - Villa El salvador, 70 /s.
Obešalniki - Saga Falabella, vsak 9,90 /s.
Spodaj pa manjka še kakšna klopca.

Perujke ne rojevajo več doma

Zaradi velikega števila smrtnih primerov med porodi na domu lahko porodnice v Peruju zdaj tudi v bolnišnicah rojevajo na tradicionalen, naraven način.

Perujske nosečnice, predvsem na podeželju, so dolgo rojevale doma, kot veleva njihova tradicija. Žal je bila zato smrtnost tako porodnic kot novorojenčkov visoka. Pri porodu so namreč nosečnicam pogosto pomagali ljudje, ki za takšno delo niso bili usposobljeni in niso znali pravilno ravnati pri nevarnih zapletih, kot so poporodne krvavitve ali zastrupitve. Perujske nosečnice so doma raje rojevale tudi zato, ker se v bolnišnicah niso dobro počutile. Vendar se tudi ta tradicija spreminja ...

Vse več perujskih bolnišnic porodnicam dovoli rojevati, kot veleva tradicija. (Foto: Reuters)

Odločeni pomagati
Še leta 1997 je v okrožju Santillana v porodnišnicah rodilo borih šest odstotkov nosečnic, smrtnost pa je bila visoka. Zato so zdravstveni delavci skušali to zaskrbljujoče dejstvo spremeniti. Okoliške prebivalce so povprašali, kakšen je tradicionalen način poroda doma in zakaj nosečnice ne želijo roditi v bolnišnici, kjer bi usposobljeno osebje bolje poskrbelo zanje in njihove otroke. Kar so izvedeli, je vsem dalo močno misliti.
Domačine je motilo, da bolnišnično osebje ne govori domačega jezika, kečuanščine. S porodnicami so po njihovem mnenju ravnali osorno. Motilo jih je tudi, da možem in bližnjim sorodnikom niso dovolili sodelovati pri porodu, kot je to v navadi. Ženske so silili v nošnjo bolnišničnih oblačil,  rojevanje leže na hrbtu in ne kleče, kot je tam sicer tradicija. Poleg tega so v bolnišnici po porodu posteljico zavrgli, namesto da bi jo dali sorodnikom za obredni pokop.
Korenite spremembe

Zdravstveni delavci so skrbno poslušali pritožbe in nasvete okoliških prebivalcev in jih tudi upoštevali. Tako je nevladna organizacija Neomejeno zdravstvo (Health Unlimited)  v sodelovanju z okoliškimi prebivalci poskrbela za korenite spremembe na porodnem oddelku bolnišnice v Santillani. Spremembe pa so začeli uvajati tudi drugod po državi.
Zdaj morajo vsi zaposleni znati kečuansko. Sorodniki lahko spremljajo porod in pomagajo kolikor lahko. Sobe pa so preuredili tako, da porodnice rojevajo kleče, kot so navajene in kakor je tudi manj boleče.

S spremembami v bolnišnicah se je zmanjšala tudi smrtnost novorojenčkov. (Foto: Reuters)

Statistika potrjuje spremembe
Raziskava, ki so jo opravili po desetih letih, je pokazala, da so spremembe koristile. Močno se je zmanjšalo število porodov na domu, številka teh je ravno nasprotna tisti iz leta 1997. Tako danes v bolnišnici rodi kar 83 odstotkov vseh nosečnic s tega območja. Podobno je tudi drugod v Peruju.
V poročilu, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, so avtorji zapisali, da projekt v Santillaniju dokazuje, da si prvotni naseljenci z nizko uradno izobrazbo želijo strokovne pomoči pri porodu. Vendar le, če zdravstveni uslužbenci z njimi ravnajo spoštljivo in ne posegajo v njihovo tradicijo.

Vir: Bibaleze

Pet precenjenih znamenitosti

Težko pričakovano potovanje lahko včasih postane malo razočaranje tudi zaradi gneče. Čakanje, prerivanje in stegovanje vratu razjezijo marsikje.

Obisk Petre je med potovanjem po Bližnjem vzhodu obvezen. © Shutterstock

Lestvice najbolj precenjenih turističnih znamenitosti so zato pogoste. Svojo najbolj precenjeno peterico, ki jo poglejte v fotogaleriji, je objavil tudi britanski Times. Lepo, dih jemajoče, polno zgodovine ... a po mnenju mnogih tudi precenjeno.

Stonehenge, Velika Britanija. Angleški Stonehenge je dramatičen, poln zgodovine in ob poletnem solsticiju, ko je dan na severni polobli najdaljši, osupljiv (in osupljivo oblegan). Mistični kamniti "katedrali" kritiki očitajo, da "se je ne morete dotakniti in ne morete hoditi skozi njo" – Stonehenge, ki naj bi bil po zadnjih ugotovitvah zgrajen okoli leta 2300 pred našim štetjem, lahko gledate le od daleč. Še en očitek je, da zraven ni muzeja.

Petra, Jordanija. V rožnate skale vklesana Petra je največja jordanska znamenitost in eno od sedmih novih svetovnih čudes. Prestolnica nabatejskega kraljestva je Petra postala v šestem stoletju pred našim štetjem, Petra, ki se je ohranila do danes, pa naj bi večinoma nastala v prvem in drugem stoletju pred našim štetjem. Zakladnica, Samostan, Veliki tempelj, Kolonadna ulica, gledališče in Visoki prostor žrtvovanja je le nekaj najbolj občudovanih zgradb v Petri. A težava starodavnega mesta so turisti oziroma veliko turistov. Turistična "vas", ki je nastala zaradi turizma, pa počasi prerašča Petro.

Kolosej, Rim, Italija. Skoraj sredi Rima se dviga Kolosej, zgrajen v drugi polovici prvega stoletja. Turiste velikan, v katerem je v časih, ko so se v njem za življenje borili gladiatorji, lahko sedelo dobrih 50 tisoč ljudi (nekateri zgodovinarji menijo, da še veliko več), množično privlači že od 18. stoletja. Delno porušen, a še vedno neverjetno impresiven, Kolosej vsak dan privabi na tisoče tistih, ki pridejo občudovat Rim. Dolge vrste in vsesplošna gneča so zato nekaj običajnega, pred Kolosejem ali blizu njega pa na obiskovalce radi čakajo žeparji, novodobni "gladiatorji", ki služijo s fotografiranjem s turisti, prodajalci vsega mogočega ... Če hočete v Kolosej, pojdite zgodaj dopoldne.

Machu Picchu, Peru. Komu se še ni zahotelo, da bi se povzpel do "izgubljenega" inkovskega mesteca, ki ga je leta 1911 "odkril" ameriški raziskovalec, arheolog in zgodovinar Hiram Bingham? Sledi inkovske civilizacije že dolgo privlačijo popotnike in mnogi pridejo v Peru samo zaradi Inkov. Turistov je toliko, da je klasična inkovska pot včasih razprodana mesece vnaprej. Leta 2005 so namreč v Peruju število tistih, ki v enem dnevu začnejo treking po klasični inkovski stezi, omejili na petsto na dan, saj je bilo ljudi toliko, da so se Perujci zbali za stezo in arheološke ostanke ob njej. In tudi če greste v Machu Picchu na štirih kolesih, boste segli globoko v žep.

Vir

Angkor, Kambodža. Pri kamboškem mestu Siam Reap na turiste čaka po mnenju mnogih najlepši verski objekt na svetu. Angkor, stara prestolnica kmerskega imperija, je na prelomu iz 12. v 13. stoletje štel več kot milijon prebivalcev. Največ občudujočih pogledov je danes deležen tempelj Angkor Wat. In teh občudujočih pogledov je toliko, da množicam težko ubežite.

Vir: Zurnal

Srečanje veleposlanika Peruja in slovenske državne sekretarke

Ljubljana, 5. oktobra 2009 – Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je danes sprejela kopijo poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika Peruja Antonia Garcíe Reville v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju.

 Veleposlanik García Revilla in državna sekretarka Benčina (Foto: BOBO)


Državna sekretarka Benčina in veleposlanik Antonio García Revilla sta ocenila, da so odnosi med državama dobri in prijateljski ter brez nerešenih vprašanj. Politično sodelovanje se je med pripravami na V. vrh Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi maja 2008 v Limi izredno okrepilo, kar je treba izkoristiti za prihodnje sodelovanje tudi na drugih področjih, zlasti na gospodarskem. Dobro sodelovanje poteka tudi v okviru multilateralnih forumov.


Vir

Iskanje grahca v drekcu

Peru slovi po izjemno kakovostnem bombažu, zato se je tudi veliko svetovno znanih podjetij v tekstilni industriji odločilo proizvajati prav tu. Perujci šivajo za Cacharel, Guess, Tommy Hilfiger, Nautico, Polo, Abercrombie, Hollister,  Xoxo,  moško konfekcijo za Dior, Givenchy in Ralph Lauren  in še za marsikatero bolj ali manj znano blagovno znamko, specializirani pa so predvsem za tanjše tkanine iz finega bombaža pima, pique in jeans. Lima je polna trgovin in tržnic, kjer se da dobiti kose z manjšimi ali večjimi industrijskimi napakami po smešnih cenah. Obstajajo tudi industrijske prodajalne prav v tovarnah oz. tkalnicah, ki prav tako ugodno prodajajo blago z napako ali viške proizvodnje.

Vsako oblačilo je treba pred nakupom dobro pregledati. Nekatera so močno poškodovana,  nekatera  imajo samo drobcen madež od kemičnega svinčnika, na nekaterih pa sploh nisem našla napake. Seveda se tu tudi na veliko ponareja in piratstvo je Perujcem nekaj čisto običajnega. Priznam, da tudi sama kupujem ponaredke, predvsem DVD-je in knjige. Pri oblačilih je ponaredke včasih kar težko ločiti od originala. Ponavadi jih izdajo kakšni detajli na etiketah in gumbih ali pa neobstojna barva, kar lahko opazimo šele po prvem pranju. Poleg tega je dobro vedeti, katere znamke se sploh poslužujejo perujskih materialov in šivalnic. Dolce & Gabbana recimo že ni med njimi. Vsekakor pa je najbolje izbirati kar na otip in preveriti kakovost izdelave. Oblačilo je lahko zelo kakovostno, tudi če na njem ni prav nobenega napisa. Pa saj to že vsi vemo, kajne?

 V tovrstne trgovine je najbolje zaviti kak dopoldan med delavnikom, ko je izbira večja - kaže, da vsako jutro pripeljejo nekaj novega blaga, pa tudi gneče ni, zvečer in ob vikendih pa znajo kdaj izgledati kot bojno polje. Takrat bi človek skorajda potreboval kaksno čelado, ščitnike za komolce in poznavanje kakšne borilne veščine. Brskanje po kupih blaga zna biti tudi zanimiva izkušnja, če znate vse skupaj sprejeti s kančkom humorja, seveda pa to ni nekaj, kar bi človek počel vsak dan. Je namreč izredno izčrpljujoče, celo za ženske ;) Sama zato take trgovine obiščem zelo poredko. 

Zadnjič sem za 5 evrov kupila 5 majčk v eni od mnogih outlet trgovin na Jironu de la Union, ki je glavna nakupovalna ulica v centru mesta . Sicer niso nič posebnega, a vam jih vseeno pokažem, da si boste znali predstavljati, kaj lahko dobite v Peruju za vsoto, ki jo sicer plačate za kratko kavico. Kar štiri majcke so bele - tisti dan so v trgovino očitno vsuli cel kontejner belega perila.

Navadna bela majčka z V-izrezom oprijetega  kroja znamke Nautica.

Napaka je verjetno v malce razmazanem logu na zatilju.

Majčka z V-izrezom širšega kroja  s “pinup” potiskom, znamka Guess. Ta bo verjetno za na plažo. Napake na njej nisem našla.

 Bela majčka s ¾ rokavi, nabrana ob straneh. Tudi na tej nisem našla napake, sem pa kasneje doma izvedela, da naj bi bila nosečniška. Tudi prav. Pri tej me je najbolj presenetil naziv znamke : Grahec v drekcu? No, no, dandanes pa res že pošteno pretiravajo s trapastimi imeni.

 Potem sem bolje pogledala in ugotovila, da ne piše “A pea in the poo” (grahec v drekcu), temveč “A pea in the pod” (grahec v stroku). Ime je še vedno trapasto, pa font za logo bi bilo dobro zamenjati, ker po mojem nisem edina videla tega “poo-ja”, ali? Tulelahko kupite mojo majčko za 40 USD.

Ta majčka ni ravno v mojem stilu, je pa kvalitetna in lepo narejena. Verjetno jo bom podarila nečakinji. Na listku se ne da razbrati, za katero znamko je bila šivana, druge napake pa na njej nisem našla.

Tu je pa še ena temnejša majica, znamke Guess, ki ji manjka pol rokava. Kdo pa pravi, da morajo biti rokavi enako dolgi? Jo bom pa itak imela za pižamo, tako udobna, cunjasta je :D Edit: Sem ji raje odrezala se drugi rokav ;)

Detajl: 

 V nekem drugem outletu  sva pred kratkim kupila tudi dvoje moške kavbojke, ene znamke McGregor, ki jih poznam že od prej. Jeans je zelo močan, dobro so zašite in držijo leta in leta. Gotovo ene boljših kavbojk, kar jih poznam, sem jih pa videla samo v klasičnih modelih. Druge so bolj mladostne, neke no-name znamke z nižjim pasom. Vsake so stale 10 USD. Pri ženskih modelih je bila tokrat izbira bolj uboga. Izbrskala sem še All-Star spodnji del trenirke v imitaciji jeansa in še ene 3/4 jersey hlače za ples, jogo, whatever. Vsake od njih 3 USD.  Če vas pot zanese v Limo torej izkoristite priložnost in se pojdite malo prerivat v outlete!