dašcin zvežčič

Obnova hiše iz l. 1947, 25.- 29. dan

2012-02-03T07:28:00.002+01:00

Tokrat čisto na hitro, brez teksta.

Slavljenec

Nadstropje, sprednji del

Nadstropje, drugi del prostora z izravnalno maso

Klopca za na "vrt"

Stenske lučke za nadstropje in stopnišče

Lučke za balkon

Lučke z bolšjaka

Diabolična luč

Smeti pod oknom kopalnice, ki se jim ne znamo približati

Dodaten premaz v nadstropju

Obnova hiše iz l. 1947, 23. in 24. dan

2012-01-27T04:48:00.000+01:00

Največjo razpoko na stropu smo danes sanirali.

Morda to ni najbolj pametna odločitev, ampak nekako nismo bili pripravljeni odpreti strehe in menjati celega opornika.

Pa tudi težko pričakovani pod že imamo!

Še nekaj dni ga bo treba baje polivati z vodo, potem pa pride čez zaščitni premaz.

Cement bo tudi v kopalnici.

Posipano je z belim cementom, ker smo želeli doseči tak efekt (šele ko bo suho, bomo videli, ali je uspelo):

Še stopnička od zadnjič:

V kuhinji smo odstranili tramove, ker so bili vstavljeni preveč narazen. Stene so že izravnane (vsaj približno).

Na strehi vrata dobivajo novo podobo. Baje gre za les star najmanj sto let. Žal so nekatera krila močno načeta od termitov in črvov. Prepojili smo jih s posebnim insekticidom in zapolnili večje luknje.

Počistili smo dvorišče. Poleg ščurkov tu biva tudi na tisoče prašičkov in več vrst pajkov. Ko smo našli gnezdo črnih vdov sem pa zbežala v hišo.

Med delom nas je obiskal kolibri. Žal se slabo vidi (na spodnji desni četrtini fotke), kolibrije je nemogoče fotografirati, so hiti ko šus in se zelo nepredvidljivo gibljejo :(

Tu so pa še rastline ob vhodu, ki jih bo potrebno tudi prestaviti oz. zamenjati.

Za konec pa še moje darilo šefu za rojstni dan.

Morda bodo kasneje šle na drugo steno ali celo v drug prostor. Niso ne vem kaj, zelo na hitro narejene, vsekakor pa lepo poživijo bele stene.

Obnova hiše iz l. 1947, 21. in 22. dan

2012-01-24T06:51:00.000+01:00

No, pa smo na treh tednih (s tem, da ne štejem nedelj!). Priznam, da smo sprva mislili, da bomo zaključili vsa dela samo v dveh. Optimisti, ja ...
Glede na trenutni ritem nas čaka še kar nekaj tednov dela, če bo ekipa ostala omejena samo na družinske člane v prostih popoldanskih urah. Smo pa dobili profesionalce, ki nam bodo naredili cementni pod. Baje, da so mojstri, čeprav njihova rosna starost ravno ne vzbuja zaupanja. Danes so v nadstropje znosili ves cement.

Dimnik so zaprli z lažjo železno ploščo, ob okljuku dimnika, ki vodi na streho, pa so posadili nekaj opek. Da slednje ne bi izgledalo preveč čudno, smo to opečno polico malo podaljšali. Morda v prihodnje najdemo zanjo kakšno dekorativno ali celo uporabno funkcijo. A bi vedel kdo povedati, če tak dimnik dejansko deluje?

Cevi za kablovje so že povsod položene in jutri baje res začnemo z zalivanjem.

V kopalnici bo potrebno pred tem zasuti odtočne cevi. Verjetno bomo za to uporabili pesek.

V kuhinji so že postavljeni tramovi za dvignjeno konstrukcijo. Najverjetneje bomo to zadevo še malo ojačali, ker so v zadnjem delu prostora oporniki preveč narazen (75 cm). Čez pride osb plošča ali vezana plošča, bomo še videli.

Brata sta sčohala obe krili balkonskih vrat iz zadnje sobe. Ugotovili smo, da se debele plasti barve najbolje očisti kar z dletom (pa seveda potem čez z brusno mašinco).

Znoj teče v potokih, še posebej odkar se je mizarska delavnica preselila na streho.

Zadnja soba je že prebarvana, vendar je na njej ostalo precej izboklin in drugih nepravilnosti. Skozi barvo pa se ponekod pojavljajo tudi rjavkasti madeži. Najprej sem mislila, da gre za ostanke lepila kakšnih starih tapet.

V prostorčku ob tej sobi (neke vrste walk-in closet), kjer bo arhiv, sem ob pleskanju opazila še več teh madežev, največ okrog zgornje lopute. Tako da gre očitno za vlago ali celo plesen. Kaže, da smo se napačno lotili pleskanja in da podlaga in latex ne bosta dovoj. Poiskati bo treba nek poseben premaz za to nadlogo in popolnoma zapečatiti loputo (ki je sicer že privarjena), s katere je v preteklosti očitno kapljala voda- sploh če bomo tu hranili papirje.

Električno in vodovodno napeljavo smo iz nadstropja tudi že potegnili v pritličje oz. obratno - manjka en košček v garažnem delu. Jutri bi že lahko naredili priklop in privili kakšno žarnico tudi zgoraj, ampak smo to prestavili za kak dan - zaradi nesnage in hrupa, ki bi ga bili deležni v pisarni.

Obnova hiše iz l. 1947, 19. in 20. dan

2012-01-21T01:26:00.000+01:00

Skladišče v pritličju je bolj ali manj urejeno, potreben je dokončen popis in pospraviti nekaj malenkosti. Problem je v tem, da bodo mojstri v kratkem rezali zidove tudi v tem delu hiše in nam vse zaprašili!
Police iz iverke stojijo na ogrodju iz lesa, ki se ga je dalo porabiti od starega, od termitov požrtega poda v nadstropju. Baje gre za rdečo cedro in oregonski bor.

Ne vem, kako bomo odstranili lepilo vinilnega poda v sobi v nadstropju (je asfaltno lepilo? katran?). Poskusila sem že z abrazivnim detergentom v pasti in grobo krtačo, z brušenjem (smirkov papir in z mašinco), z več vrst razredčila in z odstranjevalcem barve (to je menda tudi na osnovi neke kisline). Z razredčili in odstranjevalcem se lepilo sicer topi, a je stvar izredno hlapljiva in strupena. Poleg tega bi potrebovali velike količine, specialne maske in predvsem veliko časa. Nameravam poskusiti še s solno kislino in jedilnim oljem. In če bo tudi to tako komplicirano ali neuspešno, bom poskusila barvati pod kar čez lepilo.

Morda bomo že jutri začeli vlivati cement za pod v nadstropju. Za to smo danes nakupili nekaj materiala.

Tla smo zlopatali in pometli (spet za en tovornjak svinjarije!), a se zavedamo, da bo precej prahu še pri obdelavi sten.

Pa spet presenečenja! Nismo še sanirali železnega opornika v stropu osrednjega prostora, ko smo našli nov izziv v kopalnici (pred tem smo mislili, da gre le za znižan strop zaradi razsvetljave, a gre očitno za oporni tram, saj je tu strop popokal zaradi prevelike obremenitve in/ali vlage - na tem mestu je namreč wc na terasi). Tramova bomo zaenkrat morali pustiti pri miru.

Prijateljica arhitektka me je že pred časom opozorila, da dimnik ne poteka tako, kot bi moral, oz. da se nahaja na različnih mestih po tlorisih nadstropij. Po odkritju poda smo v nadstropju našli sredi glavnega prostora debelo cementno ploščo. To smo razbili, pod njo pa je bil izjemno težak železen pokrov, ki smo ga prav tako odstranili in se prebili do kljukastega dimnika. V njem smo našli vse polno smeti in časopise iz 40-ih let! Dimnik želimo usposobiti, če je to sploh možno, a ga hkrati začasno zadelati, da ne bi noter prišel kakšen nepovabljen gost. Brez kamina nam bo čisto lepo, ampak če se ga da prižgati in ni le za hec tu, bo pa toliko boljše. Ali dim res lahko potuje po takem ovinku?

Odločili smo se dvigniti podest v bodoči kuhinji - v zadnjem prostoru v nadstropju, kjer zeva 55cm globoka luknja v tleh. Za ogrodje smo že nabavili nekaj materiala. Les je tornillo, najcenejsi med trdnejšimi in odpornejšimi vrstami. Upamo, da bo v redu.

Kupila sem tudi že umivalnik za kopalnico in korito za kuhinjo. Kuhinjsko korito je klasično, kovinsko, enojno z odcejevalnikom, za kopalnico pa sem izbrala kamnito korito namenjeno pralnicam (cenejše kot katerikoli umivalnik, celo od plastičnih!) Imam tudi že pipe za obe koriti, kitajske proizvodnje.

Pogledala sem že tudi ponudbo svetil, a me nič ni prepričalo, pa sem bila povsod, kjer je baje "naj" ponudba. A sinoči, ko so se vrnili fantje s terena in pritovorili svoje rekvizite, sem ugledala tole zadevo in se mi zelo dopade! Gre za 500W žarnico za ulično razsvetljavo, ki so ji čisto amatersko naredili mrežo iz kovinske žice. Upam, da bo varilec imel čas, da nam napravi več teh zadevščin in se zraven še malo potrudi pri dizajnu!

Obnova hiše iz l. 1947, 13. -18. dan

2012-01-18T05:36:00.000+01:00

Ne morem verjeti, da je minilo že toliko dni od zadnje objave, pa vmes skoraj ničesar nismo naredilili (vsaj na videz, kajti delali pa smo)! Trenutno smo na točki, ko se zdi, da smo hišo samo razdejali in da smo naredili več škode kot koristi. Napredujemo izredno počasi, a verjamemo, da se bo to spremenilo takoj po vlitju cementnih podov. Očistili smo ena lesena vrata, skoraj popolnoma uredili skladišče in odstranili vinilni pod v zgornji sobi (kako pa odstraniti lepilo pod njim?!) in zaključujemo z instalacijami. Izbiramo pa že tudi barvo fasade. Trenutno je hiša zamolkle zelene barve:

Pred več kot šestdesetimi leti, ko je bila prvič pleskana, je bila približno takšna:

Kako bi izgledala v robidni?

Ali v živahni modri?

Ali s temnimi obrobami?

Ali v kakšni cirkuški kombinaciji? :D

Najverjetneje bo kar nekega slonokoščenega ali kremnega odtenka (še ne vemo, s kakšnim podtonom).

Fasado sem barvala v online programčku Jotun Colour Advisor , ki je super tudi za tiste, ki nismo vešči Photoshopa in podobnih zadev. Priporočam, da izberete opcijo "interior", četudi barvate zunanjščino, ker le-ta ponuja več odtenkov. Slabost programčka je ta, da ima okrnjen barvni spekter (snežno bele, recimo, sploh ni na seznamu).

Prenova hiše iz l. 1947, 10. - 12. dan

2012-01-13T04:25:00.000+01:00

Žal so delovne sile odpeljali počet pomembnejše stvari in ekipa je močno okrnjena. V nadstropju dela električar z dvema pomočnikoma. Jaz sem sicer začela odstranjevati vinil v zadnjem prostoru, pleskar pa z izravnavo sten, ampak pri polaganju cevi za kable se dviga toliko prahu, da bova morala počakati, da končajo z razbijanjem sten.

Instalacije je treba narediti praktično povsem od začetka.

Največji izziv za mojstre so vodovodne napeljave. Dela v kopalnici kar ni konec (včasih se zdi, da se še začelo ni...) in kljub temu, da smo iz tega prostora odpeljali že za en tovornjak odpadnega cementa, je pod še vedno nekoliko dvignjen.

Večino odpadkov smo že uspeli odpeljati na odpad, ampak vedno znova se pojavljajo novi. Nekaj kač smo med čiščenjem ujeli v prazne plastenke in jih pri odpadu izpustili na prostost.

V nadstropju sem šele zdaj opazila eno veliko, a plitvo "buško" na stropu. Ko smo vanjo podrezali z metlo, se je na nas vsul kup mavca. Zdaj bomo morali sanirati še to, in to po celi dolžini prostora. Stara hiša je maček v žaklju.

Poskusila sem pobrusiti barvo z balkonskih vrat, ampak to je bila brca v temo.In glede na to, da bi za odstranjevanje barve porabili preveč razredčila, sem predlagala, da bi vse, kar je lesenega, kar prebarvali na belo. Bomo videli, kako se bo odločil naš mizar.

Sem pa med brušenjem 74368 plasti barve ugotovila, da so bili okenski in balkonski okvirji prvotno travnato zeleni, fasada pa roza. Danes je fasada takšna, a bo kmalu spet druge barve (še izbiramo).

Preračun za vodovodne in električne instalacije v nadstropju: 1100 USD (samo delo, brez materiala)

Prenova hiše iz l. 1947 - 8. in 9. dan

2012-01-08T17:50:00.000+01:00

Sama sem v teh dneh predvsem urejala skladišče. Primanjkuje nam polic, zato bo večina stvari začasno kar po škatlah po tleh. Med prelaganjem sem našla tudi marsikaj, kar naj bi se pred časom izgubilo. Definitivno potrebujemo skladiščnika, ki bo bolj skrbno popisoval inventar, pospravljal in lepše skrbel za orodje.

Vmes je "el negro Juan" s pomočnikom poštemal celo veliko steno ob stopnicah, ki je visoka 6 metrov. On bo tudi popleskal celo hišo, s fasado vred.

V nadstropju smo odstranili ves les v zadnjem prostoru, pod katerim je skrivnostna luknja, na tem mestu pa moramo odstraniti še približno 10 cm nasutja.

Nadaljevali smo s trganjem poda po celem nadstropju in zataknilo se je pri stopniščni ograji.

Čeprav je tudi ta močno načeta od termitov in drugih parazitov, smo jo nameravali ohraniti in vsaj začasno "pozdraviti".

Na koncu smo jo vseeno izruvali, saj sicer ne bi mogli pošteno počistiti vse nesnage. Stebrički so ob tem zgrmeli po stopnicah navzdol. Upam, da bomo ograjo znali postaviti nazaj!

Seveda smo spet našli kače. Neverjetno hitro so se smukale pod tramovi in nismo jih uspeli ujeti. Sklepam, da so kasneje poginile med lopatanjem.

Orhideje iz San Ramona in Ville Rice

2012-01-06T05:47:00.000+01:00

Danes nimam nič napisati v zvezi z obnovo hiše, bom pa pokazala orhidejo ki mi je zacvetela kar tako čez noč, po več mesecih, ko sem že mislila, da mi ne bo preživela.

Nisem vedela, kakšne barve ali oblike bo. V bistvu je bolj živahne, cilamne barve, a je kamera nikakor ne ujame. Takole pa raste, na kosu šote pod stropom balkona:

Pred meseci nisem uspela naložiti vseh fotografij s potovanja po okolici Oxapampe in reke Chanchamayo.
Tam je kraljestvo orhidej! Največ jih prodajajo ob cesti med mestoma La Merced in San Ramon.

Prenova hiše iz l. 1947, 7. dan

2012-01-05T06:05:00.000+01:00

Danes smo namestili v hišo osnovne varnostne naprave - kamere, detektorje in sirene. Glede na to, da so dečki za to specializirani, bi moralo biti res dobro narejeno!

V pritličju se je še naprej čistilo in izravnavalo stene, v nadstropju pa smo nadaljevali s trganjem poda.

V zadnjem prostoru smo pod njim našli več kot pol metra globoko luknjo, za katero še ne vemo, kako jo bomo sanirali,

v luknji pa spet tega hudiča, tokrat še živega.

Potem smo ugotavljali, ali je glista ali kača. Zvijala se je kot kača, dvigovala trup in odpirala usta. In definitivno je kača! Pravkar sem prišla do zaključka, da gre za vrsto leptotyphlopidae (ljudsko nitkasta ali dvoglava kača), ki redko meri več kot 30 cm in se prehranjuje s termiti. Torej imamo kače in termite skupaj! Cel živalski vrt, kaj bi si lepšega želeli ... Kačica je poginila (vsaj zdi se mi), ampak nekako sumim, da bomo našli še kakšno.

Medtem smo že začeli s selitvijo in tast je postavil vrata iz najdenih ostankov

ter si mimogrede skupaj zašvasal še tole mizo za žago, iz starega železja s terase.

Hiša je polna smeti in prahu, tako da se komaj diha. Žal ni bilo mogoče prestaviti selitve in to je bil najtežji del dneva. Pripeljali smo, mislim, da 5 rund z dvema pickupoma naenkrat.

Pisarna bo par tednov zelo zadušljiva.

Z delom smo zaključili ob 11h zvečer in si kupili dva piščanca. Pojedli smo ju kar z rokami in vrečkami namesto krožnikov :D

Predračun za varnostni sistem: 600 USD

Prenova hiše iz l. 1947, 6. dan

2012-01-04T03:02:00.001+01:00

Danes so fantje izravnavali stene v pritličju. Možno je, da bo vse skupaj odpadlo, ker so to počeli z osnovo za barvo, ker nismo kupili izravnalne mase (oni sicer pravijo, da to tudi deluje, a me ne prepričajo)

Usposobili smo vrata v garažo.

V nadstropju smo začeli odstranjevati leseni pod. Pod njim smo našli še enega, položenega prečno, ki je bil žal tudi črviv.

Pod drugim podom smo našli borove tramove, veliko nesnage ...

in ....tole golazen.

Nočem niti vedeti, kaj je - črvi? kače?! Najprej smo celo mislili, da so filigranski izdelki - tu je prej namreč obratovala zlatarska delavnica. Mogoče jih bomo pa uokvirili kot suvenir :)

Nakupi: 2 kozji nogi za dvigovanje desk (kako se reče temu orodju po slovensko?)

Prenova hiše iz l. 1947, 5. dan

2012-01-03T06:28:00.001+01:00

Danes smo vgradili vrata iz glavnega prostora v garažo. Potrebni bodo še manjši popravki, kljuka in barvanje.

Sama sem nadaljevala z odstranjevanjem barve na dvorišču. Odstranili smo plastično streho polno smeti, ki je pokrivala to trikotno dvorišče v pritličju in še iščemo rešitev za nekakšno zasteklitev tega prostora, ki bi segala v nadstropje. Tule je bilo vse polno ščurkov in še vedno prihajajo, verjetno z okoliških streh.

Tast je kar iz ostankov materiala, ki jih je v hiši pustil prejšnji najemnik, v garaži začel izdelovati vrata za prostor z jaškom v skladišču.

Električar je zaklučil z osnovnimi inštalacijami v pritličju in montiral najnujnejše luči. To je zadnji del garaže:

Nakupi: neke malenkosti za električarja: 4 USD

Prenova hiše iz l. 1947, 1.- 4. dan

2012-01-03T05:38:00.000+01:00

Tule bom objavljala po dnevih napredek pri obnovi hiše iz 40-let, namenjene pisarniškim prostorom.
Sten ne bomo rušili, moramo pa zamenjati vse napeljave, pode in zgladiti stene. Na voljo imamo le malo dni, da preselimo delovne prostore. Medtem ko to pišem, smo pravzaprav že preselili nekaj materiala v skladišče! Za prenovo smo namenili 5000 dolarjev, tako da bo kar napeto. Se bo izšlo?

Prvi dan smo odstranjevali plasti stare barve v zadnji sobi v pritličju in majhnem notranjem dvorišču za njo. Pred tem smo odstranili lesene deske po stenah in preperele robnike.

Električar je začel z napeljavami. Odločili smo se, da bomo zaradi nuje v pritličju kable polagali kar v plastične kanalete, kjer bi bilo treba sicer odpirati stene.

Nakupi:
barva, kabli, vtičnice in stikala (? še iščem račune)

Drugi dan smo pobrusili stene in strop garaže, ki se je prej uporabljala kot trgovski lokal, ter stene in strope malih prostorčkov ob garaži, kjer bo skladišče.Za popolno prekrivnost smo morali nanesti 3 plasti latex barve. Strop je bil prej temno vijolične, skoraj črne barve!

Kupila sem si kolo, da bom bolj pokretna! Sem namreč ugotovila, da se mi super obnese na tej relaciji, čeprav je Lima sicer primerna samo za samomorilske bicikliste :S

Nakupi:
vrata iz sobe v garažo z vsemi dodatki, črn lak, bel lak, razredčilo, 4 vtičnice, 20 pokrovčkov za električne napeljave, kovinska krtača za rjo, diski za rezanje železa, brusni papir, mali penast valjček, 2 veliki fluorescentni cevni luči, 30 kg osnove za barve, 40 kg peska.Skupno: 168 USD
Školjka in umivalnik in še neke malenkosti (še iščem račune)

Tretji dan smo štemali s sten v glavnem prostoru vzorčasto/valovito namazan cement. Najprej smo mislili, da je le mavec, ampak zadeva je tako trdovratna, da ji nobena mašina ni kos. Je treba kar z dletom in macolo ...

Največji dosežek tega dne je bil ... WC! Mojster je postavil školjko in umivalnik v mali prostor pod stopnicami. Dobili smo tudi vodo, ki so nam jo ravno ob začetku del zaprli, ker prejšnji najemnik ni plačal računov. Ni lahko delati v takšnih okoliščinah. Jaz sem se oborožila s plastenkami vode in baby robčki, enkrat pa sem celo v taxiju peljala vedro vode. Na wc smo hodili v bližnje trgovske galerije, kjer pa od 10h do 14h prav tako niso imeli tekoče vode. Kar nekaj veder smo pritovorili v hišo z bližnje postaje mestnega redarstva.

Četrti dan smo samo malo počistili garažo in se pripravili na silvestrski večer. Nič fotk s tega dne.

Tarapoto - Laguna Azul

2011-12-03T03:17:00.001+01:00

Prečkanje reke Huallaga na posebnem splavu

Pogled na reko Huallaga

Cesta k Laguni Azul

Laguna Azul, tu se baje urijo komandosi

Laguna Azul, posestvo nekega notarja

Laguna Azul, aguajal (skupek palm aguaje), baje last nogometaša Solana

Laguna Azul

Laguna Azul, konjiček

Tarapoto - Lamas

2011-12-03T02:56:00.001+01:00

Pokrajina na poti iz Tarapota v Lamas (prekleti kabli ...)

Glavni trg v vasi Lamas

Lamas je ... ljudstvo, je kultura ... je nekaj posebnega .

Zanimiv grb mesteca in plemena Lamas

Staroselci in Španci so se zedinili, a baje se nikoli niso poročali med seboj

Muzej Lamas, stari običaji

Muzej Lamas, poroka (vedno ob 6h zjutraj)

Živali iz okolice vasi Lamas

Ulica v vasi

Nekdo si je tu pred dvema letoma postavil graščino!

Dečki plemena Lamas

Deklice Lamas

Ata z ulovom

Tarapoto - slap Ahuashiyaku

2011-12-03T02:30:00.001+01:00

Do slapa lahko gremo sami ali pa s kakšno od lokalnih agencij. Ahashiyaku je od mesta oddaljen 14 km. Mototaksisti računajo 50 solov za vožnjo do slapa in nazaj, s tem da vas počakajo tudi več ur, če greste na obed, in ustavijo kjerkoli za morebitno fotko. Ogled slapa priporočam ob kakšnem vročem dnevu, saj je prijetna osvežitev. Prav tako je ob visokih temperaturah bolj prijetno kositi v restavraciji Paraiso Verde v bližini slapa kot v soparnem mestu (čeprav je ponudba v restavraciji bolj skromna).

Na poti k Ahuashiyaku, 14 km iz Tarapota

English not good in Tarapoto

Ahuashiyaku, osvežitev pod slapom

Ahuashiyaku, padec 40 m

Ahuashiyaku, pogled iz restavracije Paraiso Verde (in pa tipična prevozna sredstva)

Restavracija Paraiso Verde, ponujajo meso majasa (prašičku podoben kopitar) in aguajino (aguajin sok, odsvetujejo ga moškim)

Tarapoto - sadeži

2011-12-03T02:05:00.001+01:00

V Tarapotu se nahaja čokoadnica Orquidea, kjer ročno izdelujejo čokolado, in kjer nam pokažejo ves postopek od nabiranja kakava do končnega produkta.

Sušenje kakava ob čokoladnici Orquidea

Organsko pridelan kakav iz Tarapota je znan kot eden najkakovostnejših na svetu.

Kakav

Noni

Mango

Hmm?

Guanabana

Karambola

Kokos

Kokosovih palm je v okolici Tarapota nešteto. Posladkamo se lahko s kokosovim sokom, pa tudi s praženimi rezinami ali naribanim kokosom, pomešanim s sladkorjem in oblikovanim v piškotke.

Mini ananas

Ananasi, ki merijo le par centimetrov!

Huingo

Huingo je neužiten, a zelo uporaben sadež. Iz njegove lupine izdelujejo domačini skodelice, maracas (instrument) in različne spominke.

Tarapoto - rožice

2011-12-03T01:53:00.001+01:00

Koliko lepih rožic ... ampak žal jim ne poznam imen.

Rdeči hibiskus

Rastlina ob mangrovah na laguni Azul, pod katero se pojavljajo morske deklice!

Pico de loro ali papigin kljun

Kraljevo žezlo

Rožnati hibiskus

Tarapoto - živalice

2011-12-03T01:30:00.001+01:00

V okolici Tarapota je moč videti tudi tropske živali, predvsem veliko vrst ptic in metuljev. Žal je te leteče živalce težko fotografirati. Okrog slapa Ahuashiyaku mrgoli velikih modrih monarhov, ampak ti metulji le redko mirujejo in mi ni uspelo nobena fotografija :( V Tarapotu obstaja tudi nek manjši zoo oz. azil za divje živali, a ga ob tej priložnosti nismo obiskali.

Mono choro (Madera Labrada)

Metuljček pri slapu Ahuashiyaku

Še en metuljček blizu Ahuashiyaku

Ma daj že miiir!

Pepe pride po banano (opica pichico ali shipi), Laguna Azul

Ptiček ob Laguni Azul

Portret

Lej, že spet teži!

Samo še enkrat z leve, potem pa gremo v skladišče pivo krast!

Neke vste tukani (na tej sliki spijo, sicer se jih ne da fotografirati, ker so zelo agresivni in se zakadijo v fotoaparat!)

Tarapoto - mesto palm

2011-12-03T01:07:00.001+01:00

Tarapoto je mesto z 200.000 prebivalci v visoki džungli, ki leži v departmaju San Martin ob rekah Mayo in Shilcayo. Na srečo kraj še ni omenjen v Lonely Planetu in podobnih vodnikih, zato tu še ni veliko turizma, kar ga je, je domačega, predvsem gre za obiskovalce iz Lime.

Samo mesto me je pozitivno presenetilo, saj je najbolj urejeno in moderno od vseh mest v džungli, kar sem jih spoznala, četudi tudi tu kali mir hrup tisočerih mototaxijev. Hotelov je kar nekaj na izbiro, ampak sama se izogibam prenočiščem v mestih, kjer je veliko število motokarjev, in iščem kaj bolj na obrobju. Letališče v Tarapotu je novo. Sem večkrat dnevno vozijo letala vseh večjih perujskih družb. Let traja slabo uro in stane približno 100 USD v eno smer, če vozovnice ne kupite po kakšni promocijski ceni.

Hotel (lodge) Madera Labrada - edini v Tarapotu s pogledom na džunglo, a žal slabo vzdrževan in s sumljivimi higienskimi razmerami. Škoda, ker je sicer simpatičen in nam omogoča doživeti tapravo džunglo. Cena ok. 100 solov za dvoposteljno sobo.

Prvo noč smo spali v hotelu (lodge) Madera Labrada, ki sem ga rezervirala zaradi lepih slik in opisa na njihovi spletni strani. Žal je hotel precej zanemarjen, po lesenih sobah je položen umazan tapison, bazena ne čistijo ... je pa vseeno edini hotel v mestu s pogledom na tropski gozd.

Tarapoto je živahno mestece, bolj moderno in urejeno od ostalih v džungli. Deluje varno in ponuja marsikaj.
Glavno prevozno sredstvo so seveda tudi tu motokarsi

Mesto je varno in simpatično. Ponuja vse, kar potrebujemo: različne banke, hotele, lekarne in restavracije. Zaradi tega se mi zdi najboljša opcija za obisk džungle za tiste, ki si želijo več udobja ali se bojijo iti preveč v divjino. Cene so ugodne, ljudje pa so nevsiljivi in pošteni.

Najboljši (in najdražji) hotel v Tarapotu (sicer malo izven mesta), je Puerto Palmeras, ki ima celo jezerce z želvami, belimi kajmani in opicami.

Drugo noč smo se preselili v hotel Puerto Palmeras, ki je poleg hotela Rio Shilcayo (tale je cenejši, a je bil zaseden), najboljši v mestu in okolici. Cena nočitev je zasoljena, vendar obstajajo vikend paketi, ki so precej ugodni in vključujejo letalske karte. Puerto Palmeras se nahaja nekaj minut izven mesta.

Puerto Palmeras je pravi botanični labirint.

Hotel ponuja bazen, različne igre, kolesa, čolne in še marsikaj, da nam ni dolgčas. Tudi njihova restavracija je zelo dobra.

Vse vrste negovanega rastlinja obdajajo bazen in bungalove.

Hotel je zasnovan kot botanični vrt. Bungalove povezujejo uličice in majčkeni trgi obdani s sadnimi drevesi in rožami. Zanimiva je tudi kapelica, okrašena z nenavadnimi slikami, po kateri zvečer poskakujejo žabe in letajo netopirji.

Bazen je velik, lepo vzdrževan, ima opremo za vaterpolo in bar.

Kljub vsemu udobju pa tudi tu ponoči mir kali hrup, in sicer predirljiv zvok škržatov in drugih insektov.

Stopnišča ob reki, ki vodijo do bolj intimnih kotičkov hotela.

Ne pozabite na repelent, s katerim se je treba namazati vsake 3 ali 4 ure. Mi smo bili tokrat pridni in previdni in kljub neposredni bližini reke nismo pokasirali niti enega komarjega pika.

Konjički na posestvu Puerto Palmeras

Avantura 4 x 4 - 3. dan: Okolica Oxapampe (Avstrijski Texas :)

2011-08-08T21:48:00.001+02:00

Avantura 4 x 4 - 2. dan: Pozuzo - Tirolska sredi Peruja

2011-08-02T01:20:00.000+02:00

Avantura 4 x 4 - 2. dan: Oxapampa in karavana ob Huancabambi

2011-08-01T21:53:00.000+02:00

Oxapampa zjutraj

Cerkev v Oxapampi

Glavni trg

Bori in palme

Hiše ob glavnem trgu

Eden od mnogih hotelov

Vrt

Kravice se pasejo

Nižanje pritiska v pnevmatikah pred vožnjo v Pozuzo

Vasica v bližini Oxapampe

Na poti v Pozuzo

Čez potoke ...

Pavza za gasilsko fotko

Pokrajina ob reki Huancabamba

Eden izmed manjših slapov ob cesti

Nad podori in prepadi ...

Ob gozdu ...

Avantura 4 x 4 - 1. dan: Z obale čez Ande v džunglo v 8 urah

2011-08-01T20:57:00.000+02:00

Carretera central (približno 4000 m nad morjem)

Rastja je vedno manj

Sneg!

Najvišja točka na poti - prelaz Ticlio 4818 mnm

Eno od akumulacijskih jezer v bližini rudarskega mesta La Oroya

Rudarska vas Duvaz

Terase v bližini Tarme

Prihod na haciendo San Jose (La Merced)

Razgled s haciende na mesto La Merced v dolini Chanchamayo

Restavracija na haciendi San Jose

Novi dosežki, novi stadion!

2011-07-26T03:13:00.005+02:00

28. julija 1921 je angleška skupnost v Peruju v prisotnosti predsednika republike Augusta B. Leguie postavila temeljni kamen za "stadium", ki naj bi omogočal različne aktivnosti mladim športnikom.

Sedišča so bila lesena, trava pa je bila uvožena iz Anglije. Pravi debut je stadion doživel ob južnoameriškem pokalu leta 1927.

Leta 1952 so otvorili prenovljen stadion za 45.000 gledalcev. Južna in severna ljudska tribuna sta lahko sprejeli po 15.000 gledalcev, preferenčni tribuni pa sta šteli po tri nadstropja.

24. maja 1964 se je prav tu zgodila največja tragedija v zgodovini športa. Na nogometni tekmi je Argentina vodila 1:0 proti Peruju, ko so dve minuti pred koncem Perujci zabili gol. Urugvajski sodnik ga je razveljavil, toda domačini niso sprejeli njegove odločitve. Množica se je vsula na igrišče. Nastal je popoln kaos, policisti so metali dimne bombe in ljudje so bežali iz zgradbe. A izhodi so bili zaprti, da bi preprečili vdor množice z ulice. V stampedu na stopniščih je umrlo 328 ljudi, več kot 500 pa je bilo poškodovanih.

Včeraj nas je med vračanjem z nedeljskega izleta presenetil prijateljev klic: "Imam vstopnice za otvoritveno tekmo na prenovljenem stadionu." Asu! Do teh vstopnic je bilo preklemano težko priti. Sicer jih večina ni bila plačljivih, ker so bile namenjene revnejšemu sloju prebivalstva, a so si jih največ pograbili razni funkcionarji in delavci v vladni palači (od tam vstopnice tudi nam ;).

Stadion je bil zaradi prenove zadnji dve leti zaprt, otvoritev so prestavljali v nedogled, a odhajajoči predsednik republike Alan Garcia je poskrbel, da se je veliki dogodek zgodil par dni pred iztekom njegovega mandata. In kot nalašč, se je pravkar iztekla tudi letošnja Copa America, kjer so se Perujci odlično odrezali in po dolgih letih dosegli polfinale. Po zanesljivi zmagi 4:1 nad Venezuelo v polfinalu so se uvrstili na tretje mesto na prvenstvu - za Urugvajem in Paragvajem, in poskrbeli za največje presenečenje tokratnega Pokala Amerike v Argentini.

Največja atrakcija novega stadiona so interakcijske luči na zunanjščini, ki uprizarjajo vzdušje znotraj zgradbe. Ohranili so visok stolp s starega stadiona in temelje za tribune. Po novem so vse štiri tibune pokrite s streho, imajo prostornejša stopnišča in stranišča ter pogled na dva velika monitorja. Zanimivo je, da so se odločili odstraniti zaščitne ograje okrog igrišča. Trava je naravna, čeprav so vmes nameravali položiti umetno.

V nadaljevanju nekaj avtorskih fotk otvoritve stadiona in otvoritvene tekme mladinskih reprezentanc Peruja in Španije.

Pogled na južno tribuno:

Zastavonosec:

Vzhodna tribuna:

Bobnarji z recikliranimi instrumenti:

Cajonisti:

V pričakovanju prihoda reprezentance:

Selekcija je iz Argentine pripotovala s predsedniškim letalom.

Množica je skočila na noge!

Perujski selektor Sergio Markarian in tehnična ekipa:

Himna:

Predsednik republike Alan Garcia je sedel v loži par metrov od nas:

Balončki:

Ognjemet:

Začetek tekme v dimu:

Perujska akcija:

Tekma je bila tako slaba, da večina gledalcev ni zdržala do drugega polčasa, stadion je pa super :D

Retro hiša v Limi

2011-07-15T05:43:00.003+02:00

kopirano z Dom in vrt

Jose Orrego, arhitekt iz Peruja, je navdih za svojo hišo škatlaste oblike našel v arhitekturi iz 60. let prejšnjega stoletja. Hiša se nahaja na prelepi plaži Palabritas v perujski prestolnici Limi.

(Foto: www.trendir.com)

Moderna hiša, pri kateri prevladuje kombinacija rdeče in bele barve, je pravi arhitekturni posladek za privržence in privrženke retro stila, ki bo istočasno ugodila tudi tistim, ki prisegajo na futurizem.

(Foto: www.trendir.com)

Gladke linije z zavoji, rdeče in belo, asociacija na jin in jang, odprtost in zračanost...
Ob posrečeni barvni kombinaciji je hiša posebna tudi zaradi oblike, saj deluje, kot bi bila njena celotna vsebina uokvirjena in bi sestavljala zgodbo znotraj slike.

(Foto: www.trendir.com)

Tiste, ki niso preveč navdušeni nad modernimi oblikami hiš, bo morda prepričal (ali pa vsaj potolažil) bazen, ki daje celotni bivalni zgodbi dodatno svežino in stilistično vrednost, saj je njegova oblika in vmeščenost v prostor med zunanjostjo in notranjostjo posebna v mnogih pogledih.

(Foto: www.trendir.com)

Če pa še to ni dovolj, bo dvomljivce in dvomljivke gotovo očaral bar oziroma šank v kuhinji, ki kar čaka na pripravo nekaj slastnih pina colad ali kozarec svežega naravnega soka.

(Foto: www.trendir.com)

Številni kotički, namenjeni izključno užitku in udobju govorijo o tem, da je arhitekt to enkratno dvonivojsko gradnjo namenil življenju brez naporov.
Celotno oblikovanje je podrejeno povezanosti z zunanjim okoljem in dostopom do plaže, iz hiše odprtega tipa z zastekljenimi površinami pa je najlepši razgled iz spalnice na drugem nivoju, ki ponuja razgled naravnost na ocean.

(Foto: www.trendir.com)

Čeprav so stropi nizki, hiša ne varčuje s prostorom, v njej se nahajata dve spalnici, kuhinja, otroška soba, kar nekaj dnevnih prostorov in sob za goste.

(Foto: www.trendir.com)

Stanovalcem in obiskovalcem ob razgibanosti ambienta nikakor ne more biti dolgčas, za čudovit stik z okolico pa poskrbi tudi travnato dvorišče, ki hiši daje še večjo vrednost.

Z Air Franceom po novem tudi v Peru

2011-07-11T05:13:00.002+02:00

kopirano s Times.si

Francoski letalski prevoznik Air France bo odslej štirikrat na teden letel tudi v Limo, prestolnico Peruja, so sporočili iz prevoznika. Z Letališča Jožeta Pučnika bo tja možno poleteti prek pariškega letališča Charles de Gaulle.

Air France bo iz Ljubljane prek Pariza v Limo letel v torek, četrtek, petek in soboto. Predviden čas odhoda z letališča Jožeta Pučnika je ob 7:30 uri, predviden prihod v Pariz je ob 9.45. Iz Pariza proti Limi bo letalo poletelo ob 10.40 uri, predviden čas prihoda v prestolnico Peruja pa je ob 15.55.

Povratne karte od 1.300 evrov naprej

Ob istih dnevih se bo letalo Ari Francea iz Lime prek Pariza vračalo v Ljubljano. Iz Lime bo poletelo ob 18.45 uri, v Pariz bo predvidoma prispelo ob 14.10. Do Ljubljane bo poletelo ob 20.05, predviden pristanek na Brniku pa je ob 21.50 uri.

Kot so nam pojasnili v predstavništvu Air Francea v Ljubljani, bodo cene povratnih kart za ekonomski razred, skupaj z letališko takso in ostalimi dajatvami, stale med 1.360 in 2.400 evrov, odvisno od datuma odhoda in povratka.

Aleš Perčič

Vrnitev levice  v zmernejši preobleki

2011-06-06T05:23:00.001+02:00

Z nedeljskim drugim krogom perujskih predsedniških volitev se je končala srdita predvolilna kampanja, ki je dodobra polarizirala 30-milijonsko južnoameriško državo.

V izjemno tesnem obračunu dveh populistov z nasprotnih polov političnega spektra, ki ga je ugledni pisatelj in lanski Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa že pred aprilskim prvim krogom volitev označil za »izbiro med rakom in aidsom«, je, kakor kaže, zmagal levičarski kandidat Ollanta Humala, ki je po doslej znanih podatkih premagal tekmico Keiko Fujimori za pičli poldrugi odstotek glasov. Kakor je po preštetju 80 odstotkov glasovnic sporočila perujska volilna komisija, je Humala podprlo 50,7 odstotka volivcev, njegovo tekmico, hčerko nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, pa 49,3 odstotka. Kljub tesnemu izidu, ki je odraz globoke razcepljenosti volilnega telesa, je upokojeni podpolkovnik perujske vojske že kmalu po zaprtju volišč razglasil zmago, vidno razočarana Keiko Fujimori pa je sporočila, da v njenem taboru ne nameravajo oporekati končnim ugotovitvam volilne komisije, če bodo te potrdile veljavnost doslej objavljenih rezultatov.

Kampanjo pred drugim krogom volitev za nasledstvo odhajajočega predsednika Alana García, ki se zaradi ustavnih omejitev ni mogel potegovati za še en mandat na čelu države, so zaznamovale populistične obljube obeh tekmecev. Z njimi sta poskušala pritegniti predvsem deprivilegirane sloje prebivalstva, ki so ostali izključeni iz hitrega gospodarskega napredka države zadnjih let (danes vsak tretji Perujec živi pod pragom revščine, vsak peti otrok pa je nedohranjen). Pri tem je bil očitno uspešnejši Humala, ki se je tokrat sicer odločil za zmernejše stališče kakor pred petimi leti, ko mu z ognjevito levičarsko retoriko in odkrito podporo venezuelskega predsednika Huga Cháveza (ali pa prav zaradi nje) v predsedniški tekmi ni uspelo premagati Alana García.
Prav zaradi njegovih takratnih nastopov se je poslovna elita pred tokratnimi volitvami večinsko opredelila za Humalovo tekmico Keiko Fujimori, zagovornico sedanjega modela prostega trga, ki je Peruju v zadnjih letih v kombinaciji z visokimi cenami bakra, zlata in srebra (glavnih izvoznih artiklov) na svetovnih trgih zagotovil skokovito gospodarsko rast. Humala, ki sicer vztraja pri večji vlogi države v gospodarstvu in dodatnih davčnih bremenih za rudarska podjetja, je med kampanjo poskušal pregnati strah poslovnega sveta, da bo, če zmaga, spodkopal reforme zadnjih let, nacionaliziral strateške sektorje gospodarstva in odgnal tuje vlagatelje. V tem kontekstu kaže razumeti tudi njegov retorični odmik od skrajne levičarske politike, ki jo zagovarja Chávez, češ da mu je bliže zmernejše stališče nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lula da Silva.

Umazana kampanja

V umazani kampanji, polni nizkih udarcev, se je moral Humala poleg obtožb zaradi domnevnega spogledovanja z latinskoameriško skrajno levico zagovarjati tudi zaradi očitkov, da je kot stotnik perujske vojske med obračunom z marksističnimi uporniki v devetdesetih letih neposredno sodeloval pri mučenju civilistov. Njegova tekmica je bila na drugi strani tarča očitkov, da se je v predsedniško tekmo podala predvsem z namenom pomilostiti svojega očeta Alberta Fujimorija, ki zaradi korupcije in teptanje človekovih pravic, zagrešenih med njegovo desetletno vladavino, prestaja 25-letno zaporno kazen, in da v primeru njene zmage državi grozi vrnitev avtoritarnih prijemov vladanja.

Humalova izvolitev pomeni, da se bo perujska politična levica vrnila na oblast prvič po koncu vojaškega režima generala Juana Velasca Alvarada, ki je vladal med letoma 1968 in 1975. Kako dolgo se ji bo uspelo obdržati na čelu države, pa bo v veliki meri odvisno od tega, ali bo prihodnjemu predsedniku uspelo izpolniti predvolilne obljube o ohranitvi sedanjega tempa gospodarskega vzpona ob hkratni preusmeritvi njegovih sadov k slojem prebivalstva, ki jih doslej niso bili deležni.

Andrej Miholič, zunanja politika, Delo.si

Na volitvah v Peruju možen tudi odločen zasuk v levo ali desno

2011-04-10T16:35:00.000+02:00

Vir: Dnevnik, 8. 4. 2011

Ljubljana - V Peruju bodo v nedeljo volili novega predsednika iz nabora kandidatov, med katerimi sta nekdanji predsednik Alejandro Toledo ter hčerka nekdanjega perujskega diktatorja Alberta Fujimorija. Končna odločitev o nasledniku Alana Garcie bo verjetno sprejeta šele v drugem krogu volitev junija, a napeto bo tudi v tokratnem prvem krogu.

Keiko Fujimori, ki ji zaupa predvsem revno andsko prebivalstvo, medtem obljublja, da bo gradila na strogih politikah svojega očeta in državo peljala naprej po poti gospodarske rasti. (Foto: Reuters)

Le redko doslej so bile namreč predsedniške volitve v Peruju tako tesne, kot so tokrat, piše nemška tiskovna agencija dpa. Mesto glavnega favorita v javnomnenjskih raziskavah je namreč v minulih tednih zavzemalo kar pet različnih kandidatov. Največ možnosti za preboj v drugi krog sicer v zadnjih dneh pripisujejo trem kandidatom, pri čemer dva od njih zastopata diametralno nasprotna politična stališča.
Ali bo novi predsednik nadaljeval z liberalno-konservativno gospodarsko politiko sedanjega predsednika Garcie ter Peru ohranil v skupini držav, kot sta še Čile in Kolumbija, ki imajo z ZDA še posebej prijateljske odnose, zato trenutno ni mogoče napovedati.
To se bo zgodilo, če bo na koncu slavil 65-letni Toledo. Njegov mandat na čelu države v letih 2001-2006 sta zaznamovali relativna stabilnost in gospodarska rast, nasprotniki pa mu očitajo predvsem lahkomiselnost in pomanjkanje političnih idej. Vendarle utegne zanj prepričljivo glasovati mestni srednji sloj, ki v njem vidi še najmanjše zlo.
Tesno za petami, po nekaterih anketah pa celo pred njim, sta mu dva precej skrajna kandidata: nekdanji vojak Ollanta Humala, 48-letni levičarski nacionalist, ter 36-letna Keiko Fujimori, ki se zgleduje po avtoritarnih in konservativnih politikah svojega očeta, čeprav brez njegove diktatorske ostrine.
Vsi trije uživajo okoli 20-odstotno podporo, z le nekaj odstotnimi točkami zaostanka pa jim sledita še konservativno-liberalni ekonomist, bivši premier in finančni minister Pedro Pablo Kuczynski, ter desnosredinski nekdanji župan prestolnice Lima Luis Castenada.
Humala je na volitvah leta 2006 moral priznati premoč Garcie, ki je z več kot polovico glasov slavil že v prvem krogu. Garcia se je številnim Perujcem takrat pač zdel "najvarnejša izbira", medtem ko so Humalo obremenjevali njegov skrajni nacionalizem in tesne vezi z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, ki je v Peruju zelo nepriljubljen.
Humala se je zato ob tokratnih volitvah oddaljil od Chaveza in občutno omilil retoriko. Kritiki mu kljub temu očitajo, da bo gospodarstvo podvrgel državni kontroli, državo s svojim zastarelim nacionalizmom pahnil v mednarodno izolacijo ter spodkopal demokratični sistem in se oklepal oblasti.
Keiko Fujimori, ki ji zaupa predvsem revno andsko prebivalstvo, medtem obljublja, da bo gradila na strogih politikah svojega očeta in državo peljala naprej po poti gospodarske rasti.
A medtem ko številni Perujci njenega očeta cenijo, ker je uspel zajeziti visoko inflacijo in premagati maoistično gverilsko organizacijo Sendero Luminoso (Sijoča pot), ga mnogi še vedno povezujejo predvsem z razširjenimi kršitvami človekovih pravic in korupcijo, ki so zaznamovale njegovo vladavino v letih 1990-2000. Bivški predsednik zaradi tega prestaja dolgoletno zaporno kazen.
Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa, ki je na predsedniških volitvah leta 1990 moral priznati premoč Fujimoriju, je po poročanju dpa nedavno izrazil upanje, da njegovi sodržavljani ne bodo tako neumni, da bi v drugi krog volitev dovolili Humali in Fujimorijevi. To bi bilo namreč tako, kot da bi izbirali med aidsom ter rakom v zadnjem stadiju, je ponazoril.
Dosedanji predsednik Garcia - nekdanji levičar, ki pa se je v svojem drugem mandatu prelevil v sredinskega politika - se za še en mandat na čelu države ne sme več potegovati. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se bo od predsedniškega urada poslovil, potem ko je bil v minulih letih na čelu države, ki se je lahko pohvalila z eno najbolj impresivnih gospodarskih rasti v Latinski Ameriki.
Kot glavni izziv za novega predsednika AFP izpostavlja zajezitev proizvodnje kokaina, v kateri utegne Peru s svetovnega "prestola" spodnesti Kolumbijo. Opazovalci za to krivijo povečano povpraševanje v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, svoje pa je prispeval tudi uspešen boj proti drogam, ki ga ob pomoči ZDA bije Kolumbija. Tudi sam Peru naj ne bi storil dovolj v boju proti drogam.
Proizvodnja kokaina v Peruju že več let vztrajno narašča in je leta 2008 znašala 302 toni, medtem ko so ga v Kolumbiji leta 2009 proizvedli 410 ton, a je v upadanju. Leta 2009 je Peru sicer že nasledil Kolumbijo kot največji proizvajalec kokinih listov na svetu. Oprani zaslužki od drog predstavljajo vse večji delež BDP, obenem pa strmo narašča tudi nasilje v državi, ki vse bolj spominja na mafijske obračune v Mehiki, še piše AFP.

Neodvisno Palestino priznal še Peru

2011-01-25T05:58:00.001+01:00

Lima - MMC RTV SLO/STA

Vrsti latinskoameriških držav, ki so v preteklih tednih priznale neodvisnost Palestine, se je pridružil še Peru.
Novico je v ponedeljek sporočil perujski zunanji minister Jose Antonio Garcia Belaunde, ki pa ob tem neodvisne palestinske države ni priznal v mejah pred šestdnevno vojno leta 1967.
Palestino s temi mejami, ki vključuje vzhodni Jeruzalem, Zahodni breg in Gazo, so v zadnjih tednih priznali Brazilija, Argentina, Ekvador in Bolivija.
Vrh v LimiPeru pa se je odločil za enako potezo kot Čile. Obe državi sta namreč mnenja, da morajo vprašanje meje rešiti Izraelci in Palestinci. Palestino sta sicer v zadnjem času priznala tudi Urugvaj in Gvajana.
Perujska prestolnica Lima bo sredi februarja gostila vrh južnoameriških in arabskih voditeljev.
V Izraelu priznavanje neodvisne Palestine sprejemajo z nezadovoljstvom in ob tem sporočajo, da je to nesmiselna poteza, ki ne bo spremenile ničesar. Prav tako priznanju niso naklonjeni v ZDA.

K. S.

Drama v Gamarri

2010-12-04T23:06:00.002+01:00

Včeraj je ves Peru v živo po radiu in TV-ju spremljal filmsko dogajanje v Gamarri - predelu Lime, kjer je več kot 200.000 trgovin s tekstilom in množica tekstilnih tovarn in šivalnic. Ropar, ki si je obraz zakrival s kapuco in sončnimi očali, je sredi belega dne, okrog 13h, vstopil v podružnico banke BBVA Banco Continental, kjer je 7 ur zadrževal in ustrahoval 34 talcev, med njimi sta bili 2 nosečnici in 3 otroci. Že kmalu po vstopu v banko je ranil 2 človeka - enega moškega je ustrelil v nogo, eno žensko pa je po glavi udaril z revolverjem. Na prizorišču se je takoj pojavilo več kot 200 do zob oboroženih policistov, med njimi specialna enota SUAT, tank in nekaj rešilnih avtomobilov.

Obvestil jih je uslužbenec iz ene od pisarn v banki. Ropar, katerega navdih so bile verjetno ameriške akcijske serije in filmi, je zahteval 2 milijona solov, helikopter in motor. Pri sebi je imel kovček-bombo in revolver, na telesu pa je imel pritrjeno še eno eksplozivno telo (kasneje je bilo ugotovljeno, da le-to ni bilo aktivirano).

Po večurnem pogajanju je policija opazila, da ropar postaja vse bolj živčen, zato so se odločili za akcijo. Trije specialci so se splazili v zračnik, medtem pa se je skupina Suatovcev približala glavnemu vhodu, s čimer je nase privabila pozornost roparja. Kriminalec je za ščit pred policisti uporabil dve talki, ni pa vedel, da vanj iz zračnika zadaj meri ostrostrelec - in to naravnost v glavo.

Ropar je padel pod strelom policista in umrl dve uri kasneje v bolnišnici. Po končani akciji so kriminalisti dezaktivirali tudi eksploziv v kovčku.

Danes je bil ropar identificiran kot 29-letni Ruiz Wilfredo Ninasqui Barrios iz Yauyosa. Njegova družina še ni prišla po truplo.
Čestitke policistom za odlično izpeljano akcijo!

Joaquin Sabina navdušil v Limi

2010-06-03T20:39:00.000+02:00

Sinoči sem se udeležila dolgo pričakovanega koncerta španskega kantavtorja Joaquina Sabine.V Jockey Clubu se nas je zbralo več kot 8000. Sabina je že dolgo let eden mojih najljubših glasbenikov, kljub temu, da je poznan kot ženskar, pijanec in odvisnik od drog. Je pač frajer in piše najlepše ljubezenske pesmi na svetu, pa tudi rock mu ni tuj. V časniku El Comercio so lepo zapisali, da je za ženske njegov hripav glas kot dotik neobrite moške brade. Pika, ampak ostaja seksi ...

Skozi več kot triurni koncert je Joaquin večkrat polaskal Perujcem, za kar je vselej pokasiral evforično vpitje. S to deželo ga veže posebna vez. Njegova žena Jimena, s katero imata dve hčeri, je namreč Perujka. Sabina je velik ljubitelj pisca (perujskega grozdnega žganja) in perujske kuhinje, in ima velike prijatelje med perujskimi umetniki in literati -Alfreda Bryca na primer omenja tudi v eni svojih pesmi.

Včeraj smo uspeli slišati nekaj pesmi z zadnjega albuma, npr. Tiramisu de limon in Viudita de Cliquot, starejše ljubezenske "šlagerje" (Contigo, El amor se llama el juego ...), dve mehiški rančeri (Y nos dieron las diez in Noches de boda) , par flamenkovsko navdahnjenih in nekaj rockerskih komadov (Pastillas para no sonar, La del pirata cojo ...), seveda pa ni manjkala njegova "perujska" - Rosa de Lima.

Turneja Vinagre y rosas (Kis in Vrtnice) je bila Joaquinova zadnja velika turneja. Odslej bo nastopal le še v manjših klubih.

Perujska policija na lovu za morilcem

2010-06-03T18:50:00.000+02:00

LIMA - Policija v Peruju je na lovu za mladim nizozemcem, ki je vpleten v umor 21-letne Perujke Stephany Flores Ramirez. Osumljeni 22-letni Joran van der Sloot je bil že aretiran v povezavi z izginotjem mladoletne američanke leta 2005, vendar ni bil nikoli obsojen.

Lokalne oblasti verjamejo, da je Nizozemec na begu v Argentino prek Čila, in so se že povezali z nizozemskim veleposlaništvom, Interpol pa je že izdal mednarodno tiralico. Perujski direktor policije je dejal, da je bil osumljenec viden z mladenko, ko ga je posnela varnostna kamera na turnirju pokra v kazinu. Kasneje so oba videlu vstopiti v hotel, odšel pa je le on.

Vir: Delo

Potopljena ladja v Amazonko potegnila 60 ljudi

2010-05-28T18:57:00.001+02:00

V nesreči ladje na reki Amazonki v Peruju, ki se je zgodila v sredo, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 60 ljudi.
Do zdaj so iz reke potegnili 12 trupel, najmanj 50 ljudi pa še pogrešajo. Ladja je bila registrirana za 160 potnikov, na njej pa je bilo najmanj 280 ljudi. V trupu naj bi imela luknjo.

Nesreča se je zgodila v odročnem delu Peruja blizu meje s Kolumbijo, in sicer v času, ko je večina potnikov na njej spala. Sprva so poročali le o dveh žrtvah, nato pa se je število mrtvih in pogrešanih začelo večati. Rečne ladje so pogosto edini način prevoza v z gozdovi poraslem delu vzhodnega Peruja, ki leži ob Amazonki.

T. G.

Vir: RTVSlo

Močan potres na meji med Brazilijo in Perujem

2010-05-24T18:51:00.001+02:00

Gorato območje ob meji med Brazilijo in Perujem je danes stresel močan potres z magnitudo 6,3, so sporočili z ameriškega geološkega inštituta. Podatkov o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi še ni.

Potres je imel žarišče okoli 127 kilometrov jugovzhodno od mesta Cruzeiro do Sul v Braziliji in 328 kilometrov vzhodno od Pucallpe v Peruju.

Vir: Večer

Lina je postala najmlajša mati na svetu

2010-05-14T19:53:00.002+02:00

Zgodilo se je 14. maja leta

Leta 1939 je Lina Medina postala najmlajša mati v zgodovini medicine. Bila je stara pet let, sedem mesecev in 21 dni, ko je povila dečka.
Lina se je rodila 27. septembra 1933 v mestu Ticrapo v Peruju. Ko ji je bilo pet let, so jo starši pripeljali v bolnišnico, ker je njen trebuh nezadržno naraščal. Zdravniki so najprej menili, da je vzrok za to tumor, a so kmalu ugotovili, da je deklica v sedmem mesecu nosečnosti. Mesec in pol kasneje je s pomočjo carskega reza rodila 2,7 kilograma težkega fantka.
Perujski ginekolog in porodničar dr. Edmundo Escomel je primer podrobno opisal v medicinski reviji La Presse Médicale in razložil, da so kasneje ougotovili, da je deklica mentruacijo dobila pri osmih mesecih (oz. pri dveh letih in pol po nekih drugih zapisih), pri štirih letih so se ji razvile prsi, pri petih pa je imela postavo (vsaj po obliki) odrasle ženske.

Njenega sina so po zdravniku Gerardu Lozadi, ki se ji je posvečal od prvega obiska v bolnišnici, poimenovali Gerardo. Do 10 leta je odraščal v prepričanju, da je Lina njegova sestra. Umrl je leta 1979, ko je bil star 40 let, zaradi bolezni kostnega mozga.
Lina ni nikoli razkrila, kdo je oče otroka, Lozada je celo zapisal, da verjetno niti ni vedela, kaj se je zzgodilo, saj mu "ni mogla dati natančnega odgovora". Policisti so zaradi incesta in posilstva najprej pridržali njenega očeta, a so ga kasneje zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.
Medina se je sicer preživljala kot tajnica. Kasneje se je poročila z Raulom Jurado in mu leta 1979 rodila sina. Od leta 2002 z družino živi v revnem predelu perujske prestolnice.

Vir: RtvSlo

Streslo Čile in Peru

2010-05-06T19:01:00.000+02:00

Južnoameriški državi Čile in Peru je stresel potres 6,4 stopnje po Richterju. O žrtvah ali kaki večji škodi zaenkrat ne poročajo.

Lima - Potres 6, 4 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel južnoameriški državi Čile in Peru, in sicer jug slednje ter sever druge. Epicenter potresa je bil 26 kilometrov vzhodno od Tacna v Peruju ter 55 kilometrov severozahodno od čilskega mesta Arica, na globini 11 kilometrov.

Prebivalci domov v južnem perujskem mestu Arequipa so takoj zbežali iz svojih domov, poročajo tuje tiskovne agencije. V bližini epicentra sta dva rudnika podjetja Southern Copper, vendar ni podatkov o žrtvah ali večji škodi, je sporočil Fernando Mejia iz Southern Copper. Kot je za Reuters sporočila čilska varnostna služba, na čilski strani ni podatkov o žrtvah ali kaki večji škodi, prav tako ni nevarnosti cunamija.
Čile je sicer po smrtonosnem potresu 8, 8 stopnje po Richterju 28. februarja, pri katerem je umrlo več deset ljudi, streslo še več manjših potresov.

Vir: Delo

Gromozanske prsi so jo priklenile na posteljo

2010-05-04T19:50:00.003+02:00

Po rojstvu tretjega sina so Julii prsi začele vedno bolj rasti. Kmalu so bile že tako velike, da tudi hoditi ni več mogla. ''Moje prsi so bile tako težke, da so se mi dotikale nog!'' se spominja 29-letna Perujka.

Sčasoma so postale Juliine prsi celo tako velike, da tudi hoditi ni več mogla in naslednjih šest mesecev je preležala v postelji. (Foto: shalomplustm.com)

Julii Manihuari se je po rojstvu tretjega sina telo začelo drastično spreminjati. A ne tako, kot je bila vajena po prejšnjih dveh porodnih. Prsi so ji namreč začele počasi, a vztrajno rasti. Kmalu so bile že tako velike, da so mlado mamico motile pri vsakodnevnih opravilih in čez čas celo pri hoji. ''Moje prsi so bile vsak dan večje! Zelo težko sem se premikala, ker je bilo oprsje skoraj tako veliko kot moj trebuh. Zaradi neverjetnega obsega prsi me je celo koža bolela in vedno težje sem dihala,'' se spominja 29-letnica. ''Sicer sem bolj drobne postave, zato moje telo ni bilo vajeno tako velike obremenitve. Prsi so močno obremenjevale preostale dele mojega telesa.''
Sčasoma so postale Juliine prsi celo tako velike, da tudi hoditi ni več mogla, in naslednjih šest mesecev je preležala v postelji. ''Bilo je res grozno. Kadar koli sem skušala vstati iz postelje in se postaviti na noge, sem od napora skoraj omedlela, kajti moje prsi so bile tako zelo težke,'' pripoveduje Perujka. Potem pa se je, zahvaljujoč pomoči enega od lokalnih medijev, njeno življenje spet začelo obračati na bolje. Julie so namreč omogočili prevoz v eno od perujskih bolnišnic, kjer so jo pod drobnogled vzeli izkušeni zdravniki in kmalu ugotovili vzrok njenih težav.

''Moje prsi so bile vsak dan večje! Zelo težko sem se premikala, ker je bilo oprsje skoraj tako veliko kot moj trebuh,'' je povedala Julia. (Foto: telecentros1.inictel.net)

Med nosečnostjo se je Juliin nivo hormonov močno spremenil in zaradi povečane količine spolnega hormona estrogena se ji je začelo žlezno tkivo dojk drastično večati. ''Med nosečnostjo se hormonsko ravnovesje povsem poruši oziroma spremeni. Razmerje med hormonoma testosteronom in estrogenom se poruši, zaradi česar lahko začnejo prsi drastično rasti. Običajno ženske opazijo, da morajo med nosečnostjo in še bolj potem, ko dojijo, nositi šteilko ali dve večji nederček. V Juliinem primeru pa je žlezno tkivo dojk zaradi podivjanih hormonov nenadzorovano raslo,'' pojasnjuje zdravnica dr. Cynara Coome.
Juliine težave je odpravila šesturna operacija, med katero so ji kirurgi odstranili skoraj 16 kilogramov odvečnega tkiva, ki bi lahko v skrajnem primeru celo zmečkalo njena pljuča in jo ubilo. Zdaj so njene prsi občutno manjše, pritisk na njeno telo je ublažen, Julia pa se počuti veliko bolje. ''Pred operacijo nisem mogla početi ničesar. Moje prsi so bile tako težke, da so se dotikale mojih nog! In takrat nisem mogla početi ničesar, razen ležati in upati na boljše čase,'' še pove Perujka, ki bo zdaj spet lahko zaživela po starem.

Vir: Vizita.si

Grad Chancay

2010-03-18T01:59:00.005+01:00

Doña Consuelo Amat y Leon Rolando, ki je postavila znameniti grad v Chancayu, je vnukinja Marie Santos Corrales in polkovnika Manuela Amat y Leona ter pravnukinja španskega podkralja Manuela Amata y Juneta. Consuelo se je rodila v Limi leta 1896. Poročila se je zelo mlada, pri 19-ih, z inženirjem Romulom Boggiom Klauerjem, sinom premožnega italijanskega priseljenca.

Pravijo, da sta bila zakonca nadvse priljubljena med ljudstvom. Rodilo se jima je 6 otrok. Romulo je bil več let župan Chancaya. Umrl je mlad, v avtomobilski nesreči. Po njegovi smrti je Consuelo odpotovala v Evropo, kjer je študirala in spoznavala Španijo. Opisujejo jo kot izjemno učeno žensko, ki se je spoznala na arhitekturo, matematiko, pravo in literaturo, in ki je bila hkrati obdarjena tudi z umetniškim talentom. Consuelo je spisala dve pesniški zbirki. Prva – Sandalos (sandalovina) je posvečena njeni materi, druga – Hojas (Listje) pa njenemu pokojnemu soprogu.

Po vrnitvi v Peru je Consuelo kupila parcelo v Limi in odprla hotel Madre Perla (Bisernica), ki ji je dajal vsakdanji kruh. V tistem času je bila pot iz Lime do Chancaya nadvse dolga in težavna. Consuelo je potovala z vlakom do Ancona, od tam pa z drugim vlakom do Huarala, od koder jo je kočija zapeljala do Chancaya , ribiške vasi, kjer je vse hitreje zorela njena zamisel o izgradnji gradu. Sama je izdelala arhitekturne načrte za impozantno stavbo na skalah ob morju, prav tako pa je sama tudi nadzirala gradnjo. Grad je posvetila pokojnemu soprogu Manuelu, vsako od šestih kril pa je namenila enemu izmed svojih šestih otrok. Kljub omejenim sredstvom je Consuelo uspelo uresničiti svoje sanje. Grad je zgradila v 10 letih (1924- 1935). Imel je 4 nadstropja, 250 sob, množico teras, razglednih stolpov in stopnišč, od katerih so nekatera vodila prav do morja. Navdih za mogočno arhitekturo so brez dvoma srednjeveški gradovi španske Kastilje.

Celih 30 let po Consuelini smrti je grad sameval in propadal. Njen vnuk, Juan Winston Barreto Boggio, se je odločil za obnovo in predelavo gradu v turistično središče. Dela še zdaleč niso zaključena, saj je projekt zelo obsežen.

V Chancayu smo bili nekaj tednov nazaj in moram povedati, da me zadeva ni pretirano navdušila. Grad se nahaja v industrijski coni Chancaya, med tovarnami ribje moke.

Sam kraj – Chancay - deluje nadvse neprijetno. Ne vzbuja občutka varnosti, poleg tega iz tovarn strašno zaudarja. Arhitektura gradu za naše pojme ni nič posebnega. Deluje izumetničeno in vsiljeno v prostor, čeprav ponuja lepe razglede z vrha teras in stolpov.

Za 7 solov po osebi (4 za otroke) vam razkažejo grad. Najprej vas odpeljejo na ogled filma v sobici s starim televizorjem, ki kar vpije po sveži barvi, potem pa vam pokažejo še nekaj prostorov, ki nekako ne prepričajo.

Najbolj so ponosni na “sobo spominov”, v kateri naj bi bili osebni predmeti gospe Consuelo – nekaj fotografij in pohištva, potem pa vam pokažejo še “lovsko sobo”, v kateri so nagačeni ostanki bolj ali manj eksotičnih živali. Nagačene živali je Consuelin vnuk kupil pred kratkim in nimajo nobene zveze z zgodovino gradu ali družine Amat/Boggio.

V nekaj sobah so uredili muzej, v katerem so razstavljeni predmeti predinkovske kulture Chancay –nekaj mumij in keramika. Muzejček je zelo slabo vzdrževan.

Mumije so sicer zaščitene za vitrinami, marsikak kos keramike pa je izpostavljen “šlatanju” obiskovalcev. Sprašujem se, ali sploh gre za originalne predmete. Za zaščito starin pred soncem so čez okna nabili nekaj kosov iverke (ki se jo da opaziti z zunanje strain zgradbe in je videti precej neugledna).

Mene so najbolj fascinirali fragmenti chancayevskega tekstila (žal res slabo ohranjeni), ki je bil nadvse pisan in nasičen z zanimivi motivi iz narave.

Grad je poln delavcev in med obiskom lahko opazujemo prenovo. Kaj naj rečem … precej žalostno vse skupaj. Zdi se, da se investitor sploh ni dokončno odločil, kaj pravzaprav želi doseči, in arhitekturne spremembe se izvajajo precej “po kavbojsko” na najbolj poceni (in cenen) način. Pravzaprav mi sploh ne gre v nos, da se iz gradu ustvarja turistični center, ni mi pa všeč, kako se to izvaja. Nekako nič ne gre skupaj – bazen sam po sebi izgleda simpatično (se sicer nismo kopali v njem), a ga niso uspeli uskladiti s celoto, pa tudi nekam majhen je.

Prazne restavracije s “socialistično” opremo niso prav nič vabljive, celota je brez “ritma” in brez rdeče niti.

Morda bi bilo še najbolje, če bi iz gradu naredili nekakšen “disneyland” oz. pravljično deželo za otroke. Grad smo obiskali na enodnevnem izletu, v katerega smo vključili še Truly Park – naselje skupnosti Hare Krišna, in plažo Chakra y mar zraven njega (o tem kasneje). Chancay leži na kilometru 85 panamericane norte, urico in pol iz Lime. Pa še spletna stran: http://castillodechancay.com/

Mačka in alpaka, ki obožujeta deskanje na vodi

2010-03-17T18:19:00.001+01:00

Perujec Domingo Pianezzi očitno rad deska v družbi – sprva je to naučil svojega psa, nato mačko, sedaj pa mu dela družbo na deski še južnoameriška kamela alpaka.

Vir: 24ur

Pa še video:

Goli kolesarji zavzeli ulice

2010-03-15T19:15:00.001+01:00

Nekaj kolesarjev se je v Limi popolnoma golih odpravilo na ulice, da bi opozorili na problem onesnaževanja zraka, ki ga povzroča gost avtomobilski promet. Zahtevajo tudi več spoštovanja do kolesarjev.

Vir: 24ur

Sodni postopek zoper tri mladeniče, ki naj bi v Evropo skušali pretihotapiti 55 kilogramov kokaina, še ni končan

2010-03-15T18:49:00.002+01:00

Dnevnik, Črna kronika - ponedeljek, 15.03.2010 Tekst: Blaž Laterner

lima, ljubljana - Za zapahi v Peruju že skoraj pol leta ždijo trije mladi slovenski državljani, ki so jih lanskega septembra tamkajšnje oblasti prijele zaradi poskusa tihotapljenja kar 55 kilogramov kokaina. Po zagotovilih ministrstva za zunanje zadeve so slovenski organi vseskozi v stiku s priprtimi Slovenci, ki še čakajo na konec sodnega postopka, do takrat pa bodo ostali v priporu.

(Fotografija je simbolična.) (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Zunanje ministrstvo poskrbelo za priprte Slovence

Kot je znano, so trojico mladih fantov perujski policisti prijeli na letališču Alejandra Velasca Asteta v Cuscu v Peruju, ko so se hoteli vkrcati na letalo za Limo. Iz perujske prestolnice bi morali z nekaj vmesnimi postanki poleteti do Pariza, vendar so jim to preprečili policisti posebnega oddelka za boj proti narkotikom iz Cusca. 26-letni Danilo S., 25-letni Tom S. in 28-letni Aleš T. so bili pri poskusu tihotapljenja izjemno iznajdljivi, saj so s kokainom prepojili oblačila, ki so jih pospravili vsak v svojo torbo. Sprva preiskovalcem niso bili sumljivi, vendar jih je na koncu izdala prav pretežka prtljaga.
Predstavniki naše države so priprte mladeniče že večkrat obiskali in se trudijo, da bi jim dneve za perujskimi zapahi, kjer sicer vladajo izjemno težke razmere za življenje, vsaj malo olajšali. "Predstavniki Republike Slovenije so se pri pristojnih oblasteh zavzeli za to, da so priprtim slovenskim državljanom zagotovljene vse njihove pravice v postopku. Prav tako so poskrbeli za njihove vsakodnevne osnovne potrebe. Ministrstvo je prek veleposlaništva v Buenos Airesu in častnega konzula v Peruju v stiku s priprtimi in prav tako z njihovimi svojci v Sloveniji ter jim nudi potrebno pomoč," so sporočili z zunanjega ministrstva, kjer poudarjajo, da so podrobnosti sodnega postopka v pristojnosti preiskovalnih in sodnih organov. "To je treba spoštovati tako v interesu postopka kot tudi prizadetih posameznikov in njihovih svojcev. Republika Slovenija se tudi ne more vmešavati v sodne postopke, ki tečejo pred pristojnimi oblastmi Peruja.

Prenos izvršitve kazni težko verjeten

Za zdaj je nemogoče napovedati, ali bodo lahko slovenski mladeniči odslužili kazen v domovini, če bo sodišče odločilo, da so krivi. "Postopek prenosa prestajanja zaporne kazni v Republiki Sloveniji se lahko začne šele, ko je sodba pristojnih perujskih organov pravnomočna," pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve. Vseeno je težko verjeti, da bi predlog za prenos izvršitve kazni padel na plodna tla, saj Peru ni država podpisnica konvencije Sveta Evrope o transferju obsojenih oseb.
Aretacija Slovencev je bila le del zelo intenzivne preiskave, ki naj bi razbila večjo organizirano kriminalno verigo. Ta menda za tihotapljenje mamil na zahodne trge novači tudi tujce. Kokain, ki so ga zasegli slovenskim državljanom, naj bi bil zelo čist in namenjen evropskemu trgu, kjer takšna droga dosega zelo visoko ceno. Le teden dni pred prijetjem slovenske trojice so perujski policisti aretirali španskega državljana, ki je skušal podobno kokainsko zmes mimo mejne kontrole pretihotapiti v konzervah.

Perujski paličnjak - Oreophoetes peruana

2010-02-28T23:53:00.002+01:00

Kopiram z Akvazina :

Oreophoetes peruana
Družina: Diapherominae

PSG št. 84 Oreophoetes peruana (Saussure, 1868 ). Vrsta ni primerna za otroke!

Foto: LB

Slovensko ime: perujski paličnjak (krstil ga je Žiga Wink )

Domovina in življenjski prostor: O. peruana živijo v podrastju gozdov na hribovitih območjih Peruja (Tarapoto), Ekvador.

mlad samec

Opis vrste: to izredno lepo vrsto odlikujejo žive svarilne barve, ki sporočajo plenilcem, da so to neužitni insekti. O. peruana namreč ob nevarnosti izločajo sekret neprijetnega vonja, ki ga izbrizgajo na straneh sprednjega dela telesa (ob prvem paru nog) – izloček ne brizgnejo naravnost v napadalca. Izloček ni jedek npr. na koži, vendar pazimo, da ga ne zanesemo na sluznice (oči, usta)- če paličnjaka že razburimo do te mere, da se brani in nas pobrizga, si takoj dobro operimo roke!

Velikost: samčki 6 cm, samičke 7 cm

Velikost jajčk: 3.2 x 2.4 x 1.6 mm

Prehrana: ta vrsta se prehranjuje izključno s praprotmi. Pozimi jih lahko hranimo tudi s sobno praprotjo, pri čemer moramo paziti, da novo kupljeno rastlino porežemo in po možnosti presadimo, da požene sveže liste- nova rastlina je običajno škropljena z različnimi fungicidi, insekticidi, gnojili,… Praprot postavimo v kozarček s pokrovčkom, v katerega naredimo luknjice ravno dovolj velike za stebla. Vrsta je dobesedno nagnjena k »samomorom« v stoječi vodi, zato se temu raje izognite s tem enostavnim ukrepom.

Temperatura: najboljša je sobna temperatura med 18 in 24 stopinjami Celzija. Previsoke temperature vodijo do pogina živali, zato je v vročih poletnih dneh te paličnjake najbolje prestaviti v kletne prostore. Nižje temperature le upočasnijo razvoj, drugih negativnih posledic ni opaziti.

Vlaga: paličnjaki potrebujejo visoko stopnjo vlage, vendar se izognimo »stoječi« vlagi.

Razvoj: Po zadnji levitvi ostanejo samičke rumeno črno obarvane, vitkejši samčki pa postanejo žareče rdeče- črni. Samčki imajo na zadku tudi odebelitev, ki je namenjena pričvrstitvi na samičko med paritvijo. Kopulacija lahko traja nekaj ur in samička začne kmalu zatem odlagati jajčka- v 3-4 mesecih vsak dan odloži 1-2 jajčki (jih odvrže na tla). Ker imajo jajčka zelo tanko lupino, jih raje pustimo ležati v terariju, ličinke se brez težav izležejo nekje po 3 mesecih - tudi če jajčka zaradi boljšega vzdrževanja vlažnosti posujemo s šoto. Potrebujejo približno 6 mesecev do zadnje levitve.

Nega: vrsto gojimo v terariju velikosti najmanj 30cm x 40cm x 60cm (D x Š x V). Kot podlago uporabimo npr.palmino šoto, ki dobro zadržuje vlago. Terarij dnevno dobro poškropimo (predvsem dno), pa tudi po stenah ali listju, saj O. peruana zelo radi pijejo iz kapljic.
Slika zgoraj: http://members.lycos.nl/handamen/takken/species/psg084.htm

Naj pade yunza!

2010-02-25T19:09:00.000+01:00

Februar je tudi v Peruju mesec "pustovanja" in zabave - carnavala. V tem času se vedno vozimo z zaprtimi okni na avtu, da nam ne prileti noter kakšna vodna bombica. Zlivanje vode z oken, metanje vodnih bombic in obsipavanje s pudrom nas ogrožajo ves mesec. Pa še ena zanimiva tradicija, ki sem jo spoznala šele letos: YUNZA!

Vir za sliko
V določeni skupnosti se zberejo in postavijo drevo - ponavadi je drevo posekano drugod ali kupljeno, nanj pa obesijo različne nelomljive predmete, balone in papirnate trakove. Tu je ena yunza, ki smo jo pred kratkim videli ob cesti na severni obali:

Ob ritmu huayna se staro in mlado zbere v krog okoli drevesa in vsak od sodelujočih trikrat zamahne s sekiro. Ko drevo pade, se ljudstvo zakadi v drevo in pobere darila. Pivo seveda tudi pri yunzi teče v potokih in stvar zna biti nevarna - alkohol, sekire in padajoča drevesa ne gredo najbolje vkup. Moj svak je lani obljubil, da bo postavil eno od treh letošnih yuns v klubu andske regije Andahuaylas, drugod pa je za novo drevo odgovoren tisti, pod čigar sekiro pade deblo. S svakinjo sva odšli po nakupih in nabavili goro plastike (lavorje, metlice za wc, različne posode, metle ...), kar se je nato obesilo na drevo. Na zabavi smo imeli kar dve glasbeni skupini, eno večjo na odru, bolje tehnično opremljeno, in eno manjšo godbo na pihala.

Plesali smo v krogu, pravzaprav bolj noreli, nobena melodija pa ni trajala manj kot pol ure. Dobra rekreacija.

Sekanje se mi na koncu ni zdelo tako nevarno in sem tudi sama trikrat zamahnila. Samo otrokom se ni dalo sekire v roke.

Medtem so iskali darovalce za naslednje leto in za eno yunzo 2011 bom odgovorna jaz. Sem si pa obljubila, da bomo takrat za naše podrto drevo posadili 3 nova!

Najlepše oblečeni na OI v Vancouvru

2010-02-25T17:11:00.001+01:00

Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru se je prvič predstavil tudi Peru. Tekač na smučeh Roberto Carcelen je zastopal perujske barve v teku na smučeh cross country na 15 kilometrski progi. Končal je na 94. (predzadnjem) mestu. Njegov nastop je vseeno zgodovinskega pomena.

Veliko čestitk sta prejela mlada smučarja, brat in sestra Manfred in Ornella Oettl, ki ju čakata še preizkušnji v veleslalomu in slalomu. Čestitk in pohval pane dobivata zaradi rezultatov, temveč zaradi krasnih pisanih kombinezonov s perujskimi motivi.

Definitivno sta najlepše oblečena smučarja na teh olimpijskih igrah! Ornella je povedala, da s ponosom zastopa Peru, čeprav živi v Innsbrucku. Ornellina in Manfredova mati je Perujka, oče pa Nemec.

16-letni Perujec: "Bil sem boljši od Bodeja Millerja"

2010-02-24T22:48:00.003+01:00

24. februar 2010 ob 12:29
Whistler - MMC RTV SLO/STA/Reuters

103 smučarji so bili v torek na štartu moškega veleslaloma in med njimi seveda tudi veliko "eksotov". Maročan, Pakistanec, Južnoafričan, nepogrešljivi Mehičan Hubertus von Hohenlohe ...
Vsak je napisal svojo zgodbo. Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec olimpijskih iger, je avstrijski smučar, ki tekmuje za Mehiko, kjer je leta 1981 kar sam ustanovil smučarsko zvezo.
V svoji "kavbojski" tekmovalni opravi z naslikanimi pištolami in pasovi z naboji je želel v Whistlerju prvič po 16 letih še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre. “Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila. Ko si starejši, bolj intenzivno doživljaš vsak trenutek na progi,” je povedal mehiški smučarski princ, ki je za zmagovalcem, Švicarjem Carlom Janko, v dveh vožnjah zaostal 33,64 sekunde in zasedel 78. mesto med 81 uvrščenimi.

Ko se učiš smučati z lesenimi deskami

Za njim so se zvrstili še Pakistanec Muhamad Abas (+42,75),

Marino Cardelli iz San Marina (+47,93) in Indijec Džamjang Namgial (+57,09). Abas je prvi Pakistanec, ki je nastopil na zimskih olimpijskih igrah. Smučati se je naučil tako, da si je okrog nog z najlonsko vrvjo pripel lesene deske.
74. mesto je zasedel Maročan Samir Azimani (+28,80). "Zelo sem ponosen, da sem tu in da predstavljam svojo deželo. Vidite, sanje lahko dosežete brez denarja. To želim povedati. Ne dovolite nikomur, da bi vam ukradel sanje," je dejal 32-letnik, ki je rojen in živi v Franciji.

Ujezilo ga je le, ker je izgubil palico Če je bil Hohenlohe najstarejši, pa je bil Perujec Manfred Öttl Reyes s 16 leti najmlajši udeleženec veleslaloma. Tudi zanj je bila na tekmovališču Creekside oprema ena izmed poglavitnih tem. “Vsi mislijo, da je pletena, a je izdelana iz visoko tehnološko obdelanega materiala,” je dejal Öttl Reyes. Njegov dres je bil sila pisan - s potiskanimi lamami, ki so tako značilen znak za Peru.

Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na štartnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno pa živita v Innsbrucku v Avstriji. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.
Mladega Perujca je ujezilo le, ker je med vožnjo izgubil eno izmed palic. “Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto,” je komentiral in dodal: “Bil sem boljši od Bodeja Millerja.” Američan je namreč že v prvi vožnji odstopil (tako kot denimo še en eksot, 19-letni Južnoafričan Peter Scott), sam pa je končal na 67. mestu, 24 sekund za Janko.

M. R.

Inkovka ali perujska lilija

2010-02-10T01:20:00.000+01:00

To sta pogostni imeni za južnoameriški rastlinski rod, ki za vrtnarske in posebno cvetličarske potrebe ponuja trpežno cvetje. Vsaj nekatere sorte z vrtnarjevo pomočjo prezimijo tudi pri nas na prostem. Tu in tam v ponudbi naletimo na nizke sorte, ki so zanimive kot posodovke ali večje lončnice. Navzlic temu jih poznamo predvsem po mikavnem in eksotičnem cvetju za rezanje.

Najpreprostejše izvedbe imajo vsaj na dveh cvetnih listih na osnovni prevladujoči barvi še kontrastne črtaste pegice, pogosto pa v posameznem cvetu najdemo tri ali štiri različne barvne odtenke. Zgradba cvetov je šesterosomerna, po čemer nekoliko spominjajo na prave lilije, tulipane ali perunike. Tepali, podobno zgrajeni cvetni listi dveh ločenih krogov, so si približno enaki, vendar sta pri nekaterih vrstah dva cvetna lista precej povečana, obarvana živahneje kot ostali in služita opraševalcem za nezgrešljiv kažipot. Botanično pa inkovke s še enim rodom (to sta Alstroemeria in Bomarea) tvorijo svojo družino in ne sodijo med lilije. Svoje strokovno ime so dobile po zaslugi švedskega barona Clausa von Alstroemera, ki je na potepanjih po Južni Ameriki zbiral tudi rastlinska semena in jih pošiljal v Evropo. To se je dogajalo nekako pred 250 leti. Iz medsebojnih križanj je do današnjih dni nastalo že več kot 200 sort, katere vrtnarji gojijo predvsem v zaprtem prostoru rastlinjakov za rezano cvetje.

Rod obsega okoli petdeset vrst, od katerih ena skupina raste v naravi v osrednjem Čilu in druga v Braziliji. Prve najbujneje rastejo v sorazmerno topli zimi, vrste iz druge skupine pa takrat počivajo in rastejo poleti. S križanjem vrst brazilske in čilske skupine so žlahtnitelji v veliki meri odpravili izrazito obdobje dormance (zaspanosti, počitka) in tako sodobne sorte dajejo cvetje skoraj vse leto. Pri križanjih je sodelovalo mnogo vrst (Alstroemeria aurea, A. ligtu, A. psittacina, A. pulchela in druge), rezultat pa je trpežno cvetje, ki v vazi vzdrži nekako dva tedna.

Cvetje v različnih barvah in dodanih vzorcih je eksotično privlačno, prevladujejo pa bela, zlato rumena, oranžna, marelična, rožnata, rdeča, karminasta in sivkino modra barva. Vsako leto rastlina odžene iz korenikastega spleta večje število stebel, ki se končujejo s kobulom do desetih cvetov. Posebno gojene sorte odganjajo veliko število cvetnih stebel, katera porežejo takrat, ko prvi cvet začne kazati barvo. V takšnem stanju cvetje inkovk vzdrži dolga potovanja ter vse procedure od avkcije do kupca v cvetličarni. Zelo zanimiva oblikovna posebnost pri inkovkah je zasukanost listov za 180 stopinj, tako da je spodnja stran obrnjena vedno navzgor.

Izidor Golob, iž. arg.

Vir: 7dni

Morski levi zapustili Galapaške otoke in se preselili v tople perujske vode

2010-02-09T23:22:00.002+01:00

Galapagos - Kolonija morskih levov, ki je domovala na Galapaških otokih, se je nepričakovano preselila na 1.500 kilometrov oddaljen otok ob obali Peruja.

Perujska Organizacija za raziskovanje in ohranitev morskih živali (Orca) je sporočila, da gre za prvi zabeleženi primer, ko je kolonija galapaških morskih levov zapustila svoje domače vode okoli otočja, ki pripada sosednjemu Ekvadorju. Preselilo se je okoli trideset živali v skupini.
Orca je sporočila, da se morski levi selijo, ker se morje ob obali Peruja segreva. “Še nikoli se ni zgodilo, da bi se prebivališče galapaških morskih levov premaknilo izven otočja. Posamezni morski levi so sicer že bili opaženi v Ekvadorju in Kolumbiji, nikoli pa se ni preselila cela kolonija,” pravi predsednik Orce Carlos Yaipen.
Za selitev Yaipen krivi globalno segrevanje. “To je posledica prilagajanja podnebnim spremembam. Pogoji v morju okoli Peruja so zdaj podobni galapagoškim.”
Raziskovalci so odkrili, da so se vode okoli perujskega otoka Foca v zadnjem desetletju dvignile s povprečnih 17 na 23 stopinj Celzija. To je podobna temperatura, kot jo imajo vode okoli Galapagosa, ki je postal najljubša destinacija turistov in botanikov zaradi svojega edinstvenega ekosistema in slovesa, da gre za živ laboratorij evolucije.
Orca opozarja, da se bodo zdaj zaradi toplejših voda ob Perujsko obalo začele priseljevati tudi druge vrste morskih in obmorskih živali.

Vir: Dnevnik

Turisti le rešeni

2010-01-30T23:05:00.001+01:00

Perujske oblasti so v petek končale evakuacijo turistov, ki so bili zaradi dežja in zemeljskih plazov več dni ujeti na območju blizu znamenitega inkovskega mesta Machu Picchu.

Po besedah perujskega ministra za turizem Martina Pereza v okolici največje perujske turistične znamenitosti ni nobenega turista več, saj so evakuirali tudi tiste, ki so želeli ostati na območju.

Machu Picchu je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti Latinske Amerike, ki jo letno obišče več kot 400.000 turistov. Gre za ostanke inkovskega mesta iz 15. stoletja, ki leži v gorskem grebenu kakih 70 kilometrov od Cusca.

Reševanju sledi obnova
Perujske oblasti se morajo po dolgotrajni reševalni akciji zdaj lotiti obnove območja, ki ga je močno deževje hudo prizadelo. Po besedah perujskega predsednika Alana Garcie, ki je prizadeta območja obiskal v petek, bodo za obnovo železniške proge med mestom Aguas Calientes ob vznožju Machu Picchuja in Cuzcom, najbližjim večjim mestom, potrebovali najmanj dva meseca.

Divjanje narave terjalo dvajset življenj
Garcia je obenem napovedal pomoč domačinom, ki jih je prizadela vodna ujma. Po ocenah perujskih oblasti je zaradi deževja streho nad glavo izgubilo skoraj 38.000 ljudi, dobrih 67.000 pa jih je utrpelo večjo gmotno škodo. Deževje in zemeljski plazovi so po najnovejših podatkih, ki jih je danes objavila perujska civilna zaščita, zahtevali tudi 20 smrtnih žrtev, pet ljudi pa še pogrešajo.

Vir: Žurnal

Pravilo – najprej otroci in starejši

2010-01-29T16:11:00.001+01:00

Perujske oblasti so rešile še 1400 turistov, ki so bili zaradi slabega vremena in poplav ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. 800 ljudi na rešitev še čaka.

Foto: Reuters

Izboljšanje vremena je perujskim reševalcem v kraju Aguas Calientes in na znameniti Inkovski poti omogočilo, da so s helikopterjem prišli do turistov, ki so tam ujeti že od sobote, ko so se zaradi močnega dežja sprožili številni plazovi in jih odrezali od sveta.

Prizadeto območje je uspelo zapustiti tudi slovenskemu državljanu Bogdanu Oražmu, ki je za oddajo 24UR ZVEČER povedal, da evakuacija poteka stalno in bodo najverjetneje - če bo šlo tako naprej - kmalu rešeni vsi ujeti.

Ker je zapadlo več dežja kot v zadnjih 15 letih, so reševalci od ponedeljka rešili že 2500 ljudi, še vedno pa jih je ujetih okoli 800. Te nameravajo rešiti ta konec tedna. Evakuacija poteka po kriteriju starosti – prednost imajo otroci in starejši. "To pa je bila dogodivščina! Malce večja, kot smo pričakovali!“ je ob rešitvi povedal 46-letni Karel Schultz iz ZDA.
Po koncu nočne more, v kateri je umrlo najmanj pet ljudi, bodo območje, ki ga na leto obišče več kot 400.000 ljudi, za nekaj tednov zaprli. A beda se bo nadaljevala za tisoče domačinov, ki so v tej naravni nesreči izgubili svoje domove.

(Foto: Reuters)

Zmanjkuje jim hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul eden od 40 plazov, sicer spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju zmanjkovalo hrane.

Vir: 24 ur

Ujetim turistom zmanjkuje hrane

2010-01-27T16:16:00.000+01:00

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.

V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.
Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.
Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

Vir: 24ur

Turisti zaradi obilnega dežja ostali ujeti

2010-01-26T16:20:00.004+01:00

Perujske oblasti so s helikopterji začele evakuacijo okoli 2000 turistov, ki so zaradi slabega vremena ostali ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu.

Turisti so zaradi slabega vremena ostali ujeti v kraju Aguas Calientes, v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica deževja, onemogočen že od sobote.

Nekdaj mogočno prestolnico inkovskega imperija Cuzco je dež močno poškodoval. (Foto: Reuters)

Turiste – večinoma gre za Evropejce in Američane – s helikopterji prevažajo v kraj Ollantaytambo, od koder bodo z vlaki odšli v mesto Cuzco.
V kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, imajo še za tri do štiri dni hrane, je povedal predstavnik lokalnih oblasti.
Perujske oblasti so sicer na celotnem območju razglasile izredne razmere. Zaradi slabega vremena – po navedbah meteorologov je na območju padlo največ dežja v zadnjih 15 letih – so v ponedeljek prekinili tudi letalske polete med Cuzcom in perujsko prestolnico Lima.

Vir: 24ur

Turistično agencijo nadgradili s hotelom

2009-12-31T18:17:00.002+01:00

V gradnjo hotela Mangart v Bovcu je družba Žnider's vložila 4,5 milijona evrov. Angela Žnider pravi, da bodo dopolnili zdajšnjo turistično ponudbo v Bovcu, hotel pa je smiselna nadgradnja turistične agencije s štirimi poslovalnicami.

V hotelu Mangart je delo dobilo sedem ljudi. Glavna ideja je dopolnjevati zdajšnjo turistično ponudbo v Bovcu, ne pa ji konkurirati, pravi Angela Žnider, podjetnica.

"Zamisel, da bi imeli svoj hotel, prilagojen družinam, smo razvijali več kot pet let. Najprej smo kupili zemljišče v Bovcu, kjer je pred potresom že stal hotel Mangart. Pripravili smo dokumentacijo in uspeli z razpisom za evropska sredstva. Finančno konstrukcijo smo zaprli s posojili in lastnimi sredstvi. Upamo, da se nam bo investicija povrnila prej kot v desetih letih," pot do svojega hotela razlaga Angela Žnider.

Pripeljati tuje goste iz Nizozemske, Skandinavije in nekdanjih jugoslovanskih republik

Hotel Mangart ima 34 sob, dva apartmaja, wellness, pivnico in majhno kongresno dvorano. Ciljna skupina hotela so družine, pa tudi drugi gostje. "Pričakujemo nizozemske goste in tudi goste iz Srbije, saj jim je EU odpravila vstopne vizume, veliko delamo na tem področju. Naša prednost je, da imamo svojo turistično agencijo s štirimi poslovalnicami, kar nam bo izdatno pomagalo pri polnjenju hotela," pravi Žniderjeva.

Podjetje Žnider's je pred odprtjem hotela zaposlovalo 25 ljudi, poslovalnice ima v Izoli, Mariboru, Celju in Murski Soboti.

Uredijo stike s Perujem

"Imamo podjetje v Limi, glavnem mestu Peruja. Razvili smo ga na podlagi zasebnih in sorodstvenih povezav v tej državi. Urejamo turistične aranžmaje, pa tudi poslovne stike za podjetja, ki bi se želela uveljaviti na perujskem trgu. Kar zadeva turistična potovanja v Peru in Latinsko Ameriko, smo zelo prilagodljivi in pripravimo potovanje tudi za eno osebo ali majhne skupine.

Med predsedovanjem Slovenije svetu EU smo v sodelovanju z JAPTI pripravili srečanje slovenskih in perujskih gospodarstvenikov," o zanimivi poslovni veji podjetja Žnider's pravi mariborska podjetnica.

Vir: Finance

Tri avtobusne nesreče v enem dnevu

2009-12-30T19:00:00.000+01:00

V Peruju sta dva avtobusa zapeljala v globel, eden pa je čelno trčil v tovornjak. Umrlo je 38 ljudi, okoli 70 je ranjenih. Podobne nesreče so v državi, ki je znana po slabih cestah in divjih voznikih, pogoste.

Tri avtobusne nesreče v enem dnevu

Nesreče avtobusov so v Peruju pogoste. (Foto: Reuters)

Iz Peruja poročajo o kar treh avtobusnih nesrečah. Vse so se zgodile v enem dnevu, umrlo pa je 38 ljudi.
V provinci Pisco, okoli 200 kilometrov južno od Lime, je avtobus čelno trčil v tovornjak. Devet ljudi je bilo na mestu mrtvih, še devet pa jih je ranam podleglo v bolnišnici. 18 žrtev je zahtevala tudi nesreča v provinci Puno, približno 860 kilometrov jugozahodno od prestolnice države. Avtobus je zapeljal čez previs in padel 150 metrov globoko. Med umrlimi so tudi trije otroci. Tretja nesreča pa se je zgodila približno 300 kilometrov severozahodno od Lime. Avtobus, ki je prevažal rudarje, je zapeljal v 120 metrov globoko sotesko. Dve osebi sta umrli. V vseh nesrečah je bilo skupno ranjenih okoli 70 ljudi.
Tragična avtobusna nesreča se je zgodila tudi dan pred božičem. Takrat je avtobus, poln ljudi, ki so se za praznike vračali domov, zapeljal v 80-metrsko globel. Umrlo je 42 potnikov. Nesreča se je zgodila na jugu države.
Avtobusne nesreče so v Peruju pogoste, poleg slabih cest in neupoštevanja prometnih predpisov pa kot vzrok za to omenjajo pomanjkljiv nadzor nad avtobusnimi prevozniki. Uradni podatki so več kot zgovorni, v prometnih nesrečah vsako leto umre 3500 ljudi.

Vir: 24ur

V nesreči avtobusa v Peruju najmanj 40 mrtvih

2009-12-24T18:55:00.005+01:00

Po navedbah oblasti je avtobus z več kot 50 potniki, ki je bil na poti iz Arequipe v Santa Tomas, zdrsnil s ceste in se 200 metrov kotalil po pobočju.

V nesreči avtobusa, ki je v Andih na jugu Peruja zapeljal v prepad, je umrlo najmanj 40 ljudi, okoli deset je bilo poškodovanih, je sporočila policija.

Po navedbah oblasti je avtobus z več kot 50 potniki, ki je bil na poti iz Arequipe v Santa Tomas, zdrsnil s ceste in se 200 metrov kotalil po pobočju. Nesreča se je zgodila zgodaj davi po krajevnem času v pokrajini Chumbivilca kakih 1100 kilometrov od prestolnice Lima.

Vir: Delo

Perujska božična košara

2009-12-23T06:36:00.005+01:00

Letos me je doletela čast, da pripravim božične košare za osem delavcev. Ta naloga sploh ni tako preprosta, kot se sliši – je treba kar malo poznati perujske običaje.

Pa poglejmo, kaj sem izbrala:

Paneton Motta (ampak v vreči, ne v škatli) Paneton je seveda duša božične košare! : 17,99 solov

Penina Tabernero (med najcenejšimi ;) : 12,99 solov

Ananas Golden (najtaboljši!!): 2, 89 solov/ kg : približno 5,5 solov po komadu

Pločevinka mleka Gloria (To je baje tudi nujno!) : 2, 45 solov
Čokolada za pripravo čokoladnega napitka Sol del Cusco (Zeloo tradicionalna zadeva! Obvezno dve tablici!) 1,9 solov po paketu

Suhe banane Natuchips: 2, 39 solov

Sladki krompirček (camote) Natuchips : 2,39 solov

Ovseni kosmiči z mako ali s kivičo: 3,89 solov

Delisha mešanica za pripravo brownijev (preizkušeno dobra in "trotl-ziher"): 5,99 solov

Hornimans pomarančni čaj: 2,40 solov

Piškoti Mana z okusom limone: 2,69 solov:

Vrečka penastih bombonov (baje so tudi v navadi): 3,50 solov

Pašteta Braedt: 2,99 solov

2x pisana kuhinjska krpa : 6,90 solov

Srebrna kroglica za dekoracijo: 0,70 sola

Majhna božična lutka: 2,99 solov

Košara: 10 solov

V bistvu bi lahko še kaj dodala, saj sem imela na razpolago 100 solov po osebi, zapravila pa sem jih 88, ampak košarice so že zapakirane in izgledajo takole:

Pa še od blizu:

Nekatere smo že obdarili :):

Če se vem zdi njihova vsebina skromna, naj povem, da je tale za marsikaterega Perujca luksuzna. Tukaj ni prav nič nenavadno, če kdo podari svojim bližnjim osnovna živila kot so sladkor, fižol in mleko v stari kartonasti škatli.

Pa še moje božično drevesce. Malce kičasto vse skupaj, samo tule na toplem težko ustvarim praznično vzdušje brez lučk ...

Tambo Colorado

2009-12-16T21:16:00.003+01:00

V Peruju je večina inkovskih ter predinkovskih objektov slabo ohranjenih, za kar je kriviti material (ilovica, blato, porozni kamen ... ), sploh na obalnem območju, ki ga, če ni vzdrževanja, pogubijo vremenski pojavi. Poleg tega so že Španci uničili največje spomenike - nekaj iz verskih prepričanj, nekaj pa v iskanju morebitnih skritih zakladov. Slaba ohranjenost mnoge turiste odvrača od obiska teh spomenikov in tudi sama poudarjam,da jih je bolje obiskati v družbi dobrega vodiča, ki vam bo znal predstaviti še tako zdelano ruševino na zanimiv način. Tambo Colorado je bil zame popolno presenečenje. O tej trdnjavi nisem slišala praktično ničesar, a je prišla na vrsto prejšnjo nedeljo, kom smo želeli koristno prebiti čas med vračanjem v Limo iz Paracasa. Za perujske razmere gre za izjemno dobro ohranjeno inkovsko utrdbo, ki se nahaja v dolini reke Pisco, pol ure vožnje od mesta v smeri proti Andom.

Inkovske utrdbe v dolini reke Pisco

Bili smo edini turisti (do kasnejšega prihoda skupinice gringov v božičkovih kapicah) in smo lahko v miru kolovratili po ruševinah. Žal ni bilo nobenega vodiča, samo gospod, ki pobira vstopnino (8 solov po osebi), sem pa sama na srečo pred izletom poiskala nekaj materiala na spletu in ga sprintala. Na tablah po trdnjavi namreč nimajo skoraj nič koristnih informacij (piše samo "kopalnica", "prostor za žrtvovanje" itd.). Morebitnim obiskovalcem priporočam nakup majhne zgibanke (na voljo v španščini in angleščini za 1 sol), čeprav imajo tudi te bolj skope informacije.

Dolina reke Pisco - v tem letnem času z nizkim vodostajem

Tambo Colorado je najbolje ohranjen inkovski spomenik na južni perujski obali in ga datirajo v zadnjo četrtino 15. stoletja, v čas Tupaca Yupanquija ali Thupa'Inca, ko je le-ta zavojeval obalno Chincho. Gre za velik trg trapezoidalne oblike, ob katerem lahko na severni strani občudujemo palačo za inka in aristokrate, na zahodu je manjša ploščad za žrtvovanja in druge obrede (kar je nenavadno, saj so ponavadi te stvari locirane v središču trga) in na jugu ostali bivalni prostori ter tempelj posvečen soncu - Intiju. Zadeva je bila torej nekoč trdnjava, administrativno središče in kraljeva palača v enem.

Maketa

Maketa 2 - severna palača

Že prvi hip lahko prepoznamo kup nedvomno inkovskih elementov: trapezoidalne odprtine, ushnu - žrtvovalna ploščad, nagnjeni zidovi, kopalnice in vodovodni sitem, ki ga dopolnjujejo lokalne značilnosti - material = ilovica in polihromirane fasade. Živahna obarvanost je dala ime tej naselbini, barve, ki prednjačijo in ki se jih tudi še da videti po fragmentih pa so rdeča, bela in rumena. Tega ne morete zaslediti npr. v Cuscu, inkovski prestolnici.

Trg danes

Trg nekoč

Kraljeva palača je pravi labirint ozkih prehodov. Po nekaterih hipotezah naj bi bili najtežje dostopni prostori prav inkovi. Kopalnice za aristokracijo so imele stalen pretok sveže vode.

Kopalnica danes

Kopalnica nekoč

Severna palača

Še enkrat severna palača, slikano z obrambnega stolpa

Ostanki polihromacije

Rdeča, rumena, bela

Malu in inkovska vrata

Pogled v spalnico nekega pomembneža

Stražni stolp

Sobe nekoč

Dvorišče nekoč

Obisk Tamba Colorada toplo priporočam, a v drugem letnem času. Mi smo bili deležni grozne vročine, najbolj pa je trpela naša štirinožka Puca Chaska, ki sploh ni mogla hoditi po razbeljenem pesku. Založite se tudi z vodo, saj v bližini utrdbe ničesar ne prodajajo.

EU in Latinska Amerika končali spor zaradi banan

2009-12-16T18:34:00.003+01:00

Pomoč afriškim, karibskim in tihomorskim državam iz skupine ACP pomagala pri prilagajanju

EU in države proizvajalke banan v Latinski Ameriki so končale 16 let trajajoč spor glede banan, ki velja za najdaljši trgovinski spor v zgodovini. EU bo carine na banane iz latinskoameriških držav postopno spustila s 176 na 114 evrov na tono.

Ženeva - EU in države proizvajalke banan v Latinski Ameriki so končale 16 let trajajoč spor glede banan, ki velja za najdaljši trgovinski spor v zgodovini. EU bo carine na banane iz latinskoameriških držav postopno spustila s 176 na 114 evrov na tono, istočasno pa bo afriškim, karibskim in tihomorskim državam iz skupine ACP pomagala pri prilagajanju.

Spor ima dolgo zgodovino, saj prve tožbe proti uniji pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) segajo že v leto 1993, WTO pa je že septembra 1997 razsodila, da uvozni režim Evropske unije za banane krši načelo enakopravnega dostopa vseh proizvajalcev banan na trg unije.

Pravila WTO namreč zahtevajo, da mora članica WTO za vse ostale članice uveljaviti enotno carinsko dajatev (t.i. načelo nediskriminacije), EU pa je državam iz skupine ACP, večinoma nekdanjim kolonijam evropskih držav, ponujala ugodnejši - v okviru določene kvote celo brezcarinski - uvozni režim kot latinskoameriškim državam.

v skladu s sporazumom, ki so ga v torek zvečer na sedežu WTO v Ženevi parafirale Evropska komisija v imenu EU in skupina latinskoameriških držav (Kolumbija, Panama, Ekvador, Kostarika, Honduras, Gvatemala, Peru, Brazilija, Mehika, Nikaragva in Venezuela) bo unija uvozne carine na banane iz teh držav do leta 2017 postopno znižala s 176 evrov na tono, kolikor ta znaša sedaj, na 114 evrov na tono.

Najbolj izrazito bo prvo zmanjšanje carin, saj bo EU carine znižala za 28 evrov, takoj ko bodo vse stranke v dogovoru dokončno podpisale sporazum, poročajo tuje tiskovne agencije.

V zameno pa je unija glavnim državam izvoznicam banan iz skupine ACP ponudila do 200 milijonov evrov pomoči za prilagajanje na zaostreno tržno konkurenco, še naprej pa bo zanje veljala tudi obstoječa carinsko ugodna ureditev. Latinskoameriške banane so namreč večje in tudi v EU bolj priljubljene od afriških. Leta 2008 so tako države ACP v unijo izvozile 920.000 ton banan, latinskoameriške države pa 3,9 milijona ton.

Predvsem iz Afrike zato že prihajajo opozorila pred negativnimi posledicami, ki naj bi jih dogovor imel zanje. Države niso zadovoljne niti z višino pomoči EU, predvsem manjše proizvajalke iz skupine pa bi lahko bile celo popolnoma izključene s trga unije.

Čeprav ZDA niso proizvajalka banan, pa so v preteklosti tudi same vložile več pritožb proti EU pred WTO. Največje družbe proizvajalke bana v Latinski Ameriki so namreč ameriška podjetja Chiquita, Del Monte in Dole. Prav zato so ZDA z EU v torek parafirale ločen dogovor, v skladu s katerim naj bi ameriške oblasti umaknile vse tožbe proti EU v zvezi z bananami.

Na dogovor so se pozitivno že odzvali generalni direktor WTO Pascal Lamy, ki je zatrdil, da se je s tem končala ena najbolj "občutljivih, kompleksnih in tržno pomembnih sag" v zgodovini organizacije, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veselje, da gre za dober kompromis, in ameriški trgovinski predstavnik Ron Kirk, ki pa je obenem posvaril, da gre šele za začetek procesa, saj ga morajo ratificirati še v vseh vpletenih straneh.

Vsi pa so poudarjali, da bi dogovor lahko pomenil veliko spodbudo zastalim pogajanjem o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru t.i. razvojnega kroga iz Dohe. Voditelji skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) so septembra izrazili željo, da bo krog iz Dohe sklenjen naslednje leto, vsaka razrešitev spora, ki bremeni mednarodne trgovinske odnose pa je po mnenju vpletenih pomemben prispevek k uspehu pogajanj.

Vir: Delo

Paracas in Islas ballestas

2009-12-14T18:04:00.008+01:00

Zadnji vikend sva nečakinji peljala na izlet v Paracas. Iz Lime smo štartali v petek popoldne – v bistvu prepozno, saj smo prispeli v Paracas šele po 21.uri in smo komaj dobili prosto sobo in večerjo blizu pomola. Peljali smo se skozi Pisco, ki je še vedno razsut, a glavni trg je že malo okreval – postavljene so poslovalnice vseh glavnih bank. V Paracasu so bili najpopularnejši hotelčki polni (sicer pa vsi stanejo podobno – ok. 60 solov za dvoposteljno sobo). Nastanili smo se v penzionu Los Frayles, ki ga ne morem priporočiti. Skozi tanke stene se sliši vsak šum iz sosednjih sob – splakovanje vode, govorjenje, v našem primeru tudi dolgotrajno bruhanje .... Pa še postelja je bila neudobna – premehka in vse vzmeti se je čutilo, tako da nisem spala skoraj nič. Niso pa nič komplicirali zaradi psice.

Prijavili smo se na plovbo z gliserjem ob 8h zjutraj – ko naj bi bilo morje najmirnejše, in stvar je potekala lepo po urniku.

Standardna plovba se začne s pomola v Paracasu, prva postojanka pa je ob skrivnostnem geoglifu na strmi obali nacionalnega parka Paracas. Arheologi ob preiskovanju risbe niso našli nobenih organskih ostankov, ki bi jim pomagali razvozljati uganko.

Teorije nastanka:

1. Delo kulture Paracas (500 p. n. št. – 100) kot sporočilo bogovom (nekaj takega kot geoglifi iz Nazce)

2. Dediščina kulture Chavin, upodobljen je kaktus San Pedro – močan halucinogen, s katerim so se duhovniki sporazumevali z višjimi silami

3. Delo osvoboditelja Peruja – San Martina, prostozidarski simbol . San Martin se je tu izkrcal l. 1820 in je v flamingih v Paracasu (ma kje so ti flamingi? Nikoli jih še nisem videla) našel inspiracijo za barve perujske zastave (rdeča in bela). Po San martinu je poimenovan tudi zaliv v Paracasu.

4. Delo vesoljcev.

Geoglif počasi izginja zaradi akumulacije materiala. V Paracasu namreč nikoli ne dežuje in risbe nihče ne čisti.

Zatem smo se zapeljali do otokov Ballestas (ballesta = samostrel, ime pa so otoki dobili zaradi mnogih naravnih obokov).

Tod biva na tisoče ptic, katerih kakci – gvano so nadvse cenjeni kot naravno gnojilo. Beseda gvano je ena redkih besed, ki je v slovenščino prišla iz kečuanščine. Najbolj cenjen gvano pridelajo črni kormorani, imenovani cormoranes guanay (veliki ptici na sliki).

Ogromno je ptic imenovanih piqueros, ki lovijo ribe z vratolomnim potopom v morje,

poleg njih pa na otokih mrgoli zarcillos – manjših ptic, ki so svoje ime dobile po elegantnih belih uhančkih - na slikah pri kormoranih in pingvinih.

Turiste od ptic ponavadi najbolj zanimajo Humboldtovi pingvinčki,

sicer pa je tod tudi veliko perujskih pelikanov in rumenonogih galebov. Uspeli smo videti, kako je galeb ugrabil mladička piquera in ga vpričo nas pospravil za malico. Gvano na otokih Ballestas zbirajo vsakih 5 – 7 let.

Največja atrakcija otokov so seveda morski levi. V tem času si samci oblikujejo svoje hareme – morski levi imajo ponavadi namreč čez 10 samic. Mnoge samice so že breje in leno poležavajo po skalah.

Samci imajo v tem času izjemno debele vratove. Tam se jim namreč zbira maščoba kot rezerva za težke dni iskanja harema. Samec lahko tako preživi več mesecev brez hrane, saj med paritveno sezono ne lovi rib. V tem času so levi - samci tudi agresivni in se jim ni pametno približevati, saj znajo biti za človeka smrtno nevarni. Če želite videti mladičke, se na otoke odpravite v spomladanskih mesecih.

Čile in Peru odprla 125 let stare rane

2009-11-24T21:18:00.001+01:00

Perujski letalski častnik je vohunil za Čile, ker so ga v službi "maltretirali" in ker je zabredel v finančne težave

Svet - torek, 24.11.2009 Tekst: Simon Tecco

Prizadevanja za dobrososedske odnose med Čilom in Perujem je skalila nova afera, ki je prišla na dan že 12. novembra. Zaradi zgodovinskih nesoglasij in nezaceljenih ran Pacifiške vojne (ime je dobila po glavnih vojaških operacijah na Pacifiku pred 125 leti) so njuni odnosi še vedno zelo občutljivi.

Čilska predsednica Michelle Bachelet je zanikala vpletenost svoje države v vohunsko zgodbo, čeprav je od Peruja dobila 200 strani debel dosje. (Foto: AP)

Tokrat jih pretresa vojaški vohunski škandal, ki je v enem zamahu pometel z napori čilske predsednice Michelle Bachelet za zbližanje s severno sosedo ter postavil pod vprašanj prostotrgovinski sporazum, ki sta ga državi pred leti podpisali. Afera je izbruhnila, ko so perujski protiobveščevalci odkrili, da je njihov operativec za plačilo delal za čilsko tajno službo.

200 strani dolg vohunski dosje

Prejšnjo sredo je perujsko zunanje ministrstvo čilski vladi izročilo protestno noto in več kot 200 strani dolg dosje z dokazi proti enemu glavnih obdolžencev vohunjenja v Limi v korist Čila. Perujska vlada je v noti izrazila odločen protest in izrecno odklonilno stališče do vohunjenja, ki naj bi bilo uperjeno proti njihovi nacionalni varnosti.
V dosjeju naj bi bili dokazi o vpletenosti podoficirja perujskih letalskih sil (FAP) Victorja Ariza, ki je menda od leta 2004 vohunil za Čile za plačilo 3000 dolarjev na mesec. Perujski zunanji minister Jose Garcia Belaunde je ob tem dejal: "Izročeni so dokumenti celotnega procesa, ki ga vodijo pravosodni organi proti osumljencem; kdo in kako je z Arizo navezal stike, kako so mu pošiljali denar itd."
Perujski minister je še povedal, da dosje vsebuje dokaze o vpletenosti najmanj dveh perujskih državljanov in dveh Čilencev. V njem je tudi kazenska ovadba Arize zaradi kaznivega dejanja izdaje domovine in pranja denarja ter kazenska prijava proti še enemu perujskemu vojaku, ki naj bi sodeloval z Arizom v tej zadevi, in proti obema Čilencema, ki sta domnevno zaposlena v vojaškem letalstvu (FACH).
Ariza naj bi priznal, da je prek njih posredoval Čilu zaupne dokumente. Gre za strateški načrt o obveščevalni enoti, v kateri je bil zaposlen, in vsebuje podatke o prihodnjih nakupih za vojaško letalstvo ter načrte o okrepitvi obstoječe oborožitve.
Med dokumenti, ki so bili poslani v Santiago, naj bi bile ocene in podatki, ki jih je pridobila perujska vojska o bolivijskih oboroženih silah, pa o radarskem pokrivanju argentinskega teritorija ter o kapacitetah čilskega vojaškega letalstva.
Kolikor je znano, naj bi bil Ariza aretiran 30. oktobra letos med kosilom v neki limski restavraciji. Menda je vse priznal in se svoji državi opravičil. Prve stike s pripadniki čilskih protiobveščevalnih služb naj bi vzpostavil v letu 2002, ko je bil imenovan za vojaškega atašeja na perujskem veleposlaništvu v Santiagu.
Šifrirana sporočila je po njihovih navodilih redno pošiljal prek interneta z naslova Infoturistel@yahoo.es ali zapisana na zgoščenki. Enkrat tedensko se je moral javiti, ne glede na to, ali je imel kake zanimive podatke ali ne. Denar je redno prejemal prek Western Union, do zdaj je zaslužil 135.000 dolarjev.
Kaže, da je zaradi tega postal sumljiv že leta 2006, a je kljub temu ostal operativec pri direktoratu vojaškega letalstva za obveščanje. Ariza danes trdi, da je to počel iz zamere do ustanove, kjer je bil zaposlen, "ker sem bil v letih 2000 in 2001 žrtev psihološkega maltretiranja in zaradi ekonomskih težav".

"Nizka raven" razprave

Prvi odzivi perujskega predsednika Garcie so bili precej ostri. Vohunjenje je označil za nekaj "odvratnega", Čile pa za tako rekoč "brezvezno republiko". Čilska predsednica mu je odgovorila, da "žaljenje ne prispeva k reševanju nastale situacije" in da se Čile ne bo spuščal na tako raven razprave.
Čilska vlada je doslej zanikala vsakršno vpletenost, a po poročanju revije "Que Pasa" Santiago le ni tako nedolžen. Zdaj tudi Lima umirja tone, saj je perujski minister Belaunde zatrdil: "Nahajamo se na izredno občutljivi točki bilateralnih odnosov." Sedem milijard dolarjev čilskih investicij v Peruju vsekakor ima svojo težo.

Vir: Dnevnik

Lepotica v Peruju

2009-11-24T21:03:00.001+01:00

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.

Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje).

Foto: Helena Christensen

Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.

Foto: Helena Christensen
Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Vir: Zurnal

V Peruju odkrili trgovino s človeškim maščobnim tkivom

2009-11-20T21:35:00.002+01:00

Iz Peruja poročajo o grozljivem odkritju. Policija je aretirala štiri osebe, ki naj bi umorile nekaj deset ljudi, natančno število žrtev še ni znano. Razlog za grozljive umore je zaslužek. Skupina je namreč žrtvam odstranila maščobno tkivo in ga nato prodajala evropskim kozmetičnim in farmacevtskim podjetjem, poroča britanska spletna stran BBC. Med osumljenci, velika večina jih je še na prostosti, sta tudi dva italijanska državljana. Odgovorni naj bi bili za smrt najmanj 60 ljudi, žrtev pa naj bi bilo še več.

Novinarska konferenca policije in dokazi na mizi.

Osumljenci so žrtve iskali na odročnih cestah, kjer so jih pod pretvezo dobro plačanega dela zvabili v stanovanja, kjer so izvajali odstranitev maščobnega tkiva. Za liter naj bi na črnem trgu dobili tudi 15.000 ameriških dolarjev. Policisti so na novinarski konferenci zbranim novinarjem pokazali dve steklenici s človeškim maščobnim tkivom in fotografije ene žrtve. Preiskovalci so še razkrili, da naj bi šlo za mednarodno skupino, ki je svoj sedež imela v Peruju. Prvo osebo so prijeli pred dnevi na avtobusni postaji v Limi. Pri sebi je imela manjšo pošiljko maščobnega tkiva. Policija je od aretiranih že dobila podrobne informacije, kako je mreža delovala in kako je odstranitev maščobe potekala. Vodja skupine naj bi bil Hilario Cudena, ki naj bi se z omenjenim poslom ukvarjal že nekaj desetletij.
Policija je sporočila tudi, da so že na sledi domnevnim kupcem maščobnega tkiva, poroča BBC.

Vir: 24ur

Trije Slovenci na dopust v perujski zapor

2009-10-19T04:37:00.004+02:00

Tale novica je sicer z dne 1.10, a sem jo zasledila šele danes:

La Republica in Log.pe: V Cuscu so na letališču Alejandro Velasco Astete prijeli 3 slovenske državljane s skupno 55,5 kg kokaina, ki so ga porazdelili v tri kovčke, preden naj bi preko Lime, Sao Paula in Lizbone leteli v Pariz. Policistom so bili sumljivi, ker je bila njihova obleka presenetljivo težka. Ugotovili so, da je tekstil impregniran z neko substanco, nadaljni testi pa so pokazali, da gre za kokain.

Sicer pa ne mine dan, da ne bi v perujskih časopisih zasledili novice o zaseženi drogi na letališču. Danes so ujeli Čeha, ki je v nahrbtniku nosil 3,2 kg klorohidrata kokaina, 3 Britance - eden je tihotapil 2 kg kokaina v volnenih oblačilih (impregnirano), drugi v 2,5 kg v zavitkih živil, tretji pa 1,5 kg v keramičnih kipcih. Zasačili so tudi Bolivijko, ki je v kovčku z dvojnim dnom skrivala 1,5 kg droge, Španko, ki je kilo kokaina tihotapila impregniranega v oblačila in Kolumbijca, ki je 2,5 kg droge skril v tradicionalne perujske slaščice - turrone.

Kokain v kablu

Neverjetno, kakšnih metod in trikov se že poslužujejo. Marsikdo za denar tvega tudi lastno življenje ali življenje svojega otroka, pred kratkim pa sem iz prve roke izvedela za primer, ko so nekomu podtaknili kar 4 tone klorohidrata. Perujski zapori so natrpani s tujci, ki so jih dobili ob tihotapljenju, in niso prav nič prijetni za preživljanje večletnega "dopusta", čeprav v njih izbirajo tudi misice in prirejajo pevska tekmovanja. Ne ve se, koliko droge se uspe pretihotapiti iz Peruja, nekateri pravijo, da celih 90 odstotkov.

Edit: No, je že objavljeno tudi v Žurnalu, kjer špekulirajo, da je eden od tihotapcev fant razvpite Urške Čepin.

Raznolika dežela, polna skrivnosti!

2009-10-18T21:53:00.002+02:00

Raziskovanje po Južni Ameriki je vedno pestro v pravem pomenu besede, saj vključuje krajše trekinge in lahkotnejša vandranja, izlete po puščavah, vulkanih in jezerih.

Jezero Titicaca, plavajoči otoki Uros

Na Cekinu smo vam pred kratkim predstavili potovanje po Boliviji iz cenovnega vidika, tokrat pa vam bomo pobližje predstavili potepanje po tretji največji državi v Južni Ameriki - po Peruju.
Peru, skrivnostna dežela starodavnih Inkov ter območje kulturnih in naravnih znamenitosti, nam s svojo lego odpira pogled proti zahodu na Tihi ocean ter na sosednje države Ekvador, Kolumbija, Brazilija, Bolivija ter Čile. Peru, ki je geografsko zelo razčlenjena država, vsakega popotnika navduši s svojo tradicijo, zgodovino, prijaznimi ljudi ter glasbo, ki jo je moč slišati na vsakem koraku.
Lima, glavno mesto Peruja, je prestolnica kulturnih znamenitosti, pestrega nočnega življenja in prometnega kaosa, ki se mu preprosto ne morete izogniti. Za raziskovanje po mestu, kjer živi kar osem milijonov ljudi, najlažje dostopamo kar z lokalnimi avtobusi, za katere je potrebno odšteti 60 centov pa vse tja do enega evra. Lahko pa si omislite tudi vožnjo s taksijem, cena za najem pa bo odvisna predvsem od vaših pogajalskih sposobnosti.
Od Lime se lahko proti severu države peljemo za vsega sedem evrov, ki nas po dobrih osmih urah pripeljejo do visoko ležečega mesta Huaraz. Od tod lahko dostopamo do najdaljšega svetovnega gorstva, Andov. Za štiridnevni treking z vodnikom, hrano ter spanjem v šotorih boste morali odšteti okoli 120 evrov. Vzpon na pettisočaka je kaj hitro bogato poplačan, saj se vam odpre prečudovit pogled na bogato naravo, previse, gorska jezera ter znamenite ledenike.

Izgubljeno mesto Inkov, Machu Picchu

Če pa si želite ogledati južni del Peruja, vas lahko pot zanese do Pisca, kjer se lahko s čolni odpravite do najpomembnejšega morskega rezervata na svetu, kjer si lahko pobližje ogledate vrsto morskih ptic, pelikanov in kolonij morskih levov. Vse to le za skromnih sedem evrov.
Od Pisca vas loči le tri ure vožnje do puščavskega mesteca Ice, od koder se s taksijem odpravite do slikovite in priljubljene turistične oaze Huacachina. Za približno 15 evrov se lahko predate lepoti obširne puščave, sončnih zahodov, deskanju po pesku ali pa enodnevnemu izletu po vinskih kleteh.
Zagotovo pa ne boste doživeli Peruja v pravi luči, če ne obiščete Cusca, prestolnico Inkov, ki leži na nadmorski višini 3500 metrov in velja za eno najprepoznavnejših območij za raziskovanje inkovske kulture. Tu mrgoli zgodovinskih spomenikov, muzejev in drugih kulturnih znamenitosti, ki jih lahko obiščete le za dva evra.
Sicer pa so cene na tem turistično bolj obarvanem območju malenkost višje. Tako za prenočišče odštejete minimalno pet evrov na noč, kar je približno dvakrat več od cen prenočišč v drugih mestih po državi.

Oaza Huacachina

Za obisk izgubljenega mesta Inkov, vsem bolje poznanega pod imenom Machu Picchu, pa lahko izberete različne možnosti. Na voljo vam je večdnevni treking, prevoz z avtobusom ali pa vožnja z vlakom do mesta Aquas Calientes, od koder se z avtobusom ali peš odpravite do inkovskih razvalin. Za povratno vožnjo z vlakom boste odšteli 65 evrov, za vstopnino na Machu Picchu pa slabih 14 evrov.
Pot lahko nadaljujete do Arequipe, belega mesta, od koder si le privoščite dvodnevni treking po drugem najglobjem kanjonu na svetu – Colca Canyon, kjer je med drugim moč opaziti znamenite kondorje in druge prebivalce gorskega sveta. Paket, ki vključuje stroške prevoza, vodenja, hrane in prenočišča, vam bo denarnico izpraznil za 50 evrov.
Vredna doživetja pa je tudi vožnja z ladjico po najvišjem ležečem jezeru na svetu, Titicaca, kjer si lahko ogledate znamenite Uros otoke ter otok Tequile že za slabih šest evrov. Zagotovo vas bo očaralo tamkajšnje življenje ter prijazni domačini, ki jih res srečate na vsakem koraku!

Mesto Cusco z znamenito cerkvijo

Vir: Cekin.si

Mislim, da cene za Machu Picchu v tem članku niso prave - vlak je dražji, pa vstopnina tudi.

Otok na Titicaci pa ni Tequile, temveč Taquile. Titicaca ni najvišje ležeče jezero na svetu, temveč je najvišje ležeče plovno (!) jezero na svetu. Mestni avtobusi so cenejši, kot se tule omenja - stanejo ze od 10 centov (evra) naprej.

La Tapada Limeña - ikona erotike in uporništva

2009-10-12T19:16:00.002+02:00

Ko je postala Lima prestolnica Novega sveta, se je spodobilo, da dobi tisto vzdušje elegance in ekstravagance, ki ga mora imeti "mesto kraljev". Od obdobja podkraljestva (od ok. 1560), pa skozi celih 300 let (do ok. 1860) se je v Limi ohranila prav posebna moda "zakritih". La tapada limeña je bila simbol ekstravagance, uporništva in erotike.

Vir

V času podkraljestva in prve republike ni bilo lepo videti ženske, ki sama hodi po ulici, po tradiciji pa so limenke radovedne in opravljive. Da so lahko nemoteno opazovale dogajanje na ulici, so na hiše obesile čudovite izrezljane lesene balkone, mnogokrat pripeljane iz Španije, od koder so imele gospe in gospodične nadzor nad mestom, hkrati pa jih mimoidoči niso mogli prepoznati.

Vir

Na ulico so dame stopale zavite v sayo in manto. Saya je bila dolgo svileno krilo, pod katerega so manj obdarjene skrivale kovinske konstrukcije ali blazine, s katerimi so poudarile boke. Saya modre, zelene, kostanjeve ali črne barve je pri tleh odkrivala umetelno izvezene čeveljce. Manto je bil širok in dolg svilen šal, ki je pokrival zgornji del telesa in celo glavo. Izpod njega je lahko kukalo samo eno oko.

Vir

Ta moda, ki izvira iz mavrske tradicije, se je zakoreninila samo v Peruju. Ženske so se močno oklepale svojega manta, saj so bile z njim vedno zapeljive in seksi - tudi starke in tiste z iznakaženimi obrazi. Seveda je prihajalo tudi do neljubih situacij, ko so moški nevede osvajali lastne hčere, sestre ali matere. Zaradi slednjega in zaradi zlorabe tovrstnih oblačil s strani moških je nadškof Toribio Alfonso de Mogrovejo leta 1583 strogo obsodil uporabo manta. Oblasti so namreč opazile, da omogoča širjenje transvestizma v koloniji. Dame se tej modi nikakor niso želele odpovedati in "la tapada limeña" je tako postala simbol uporništva in ženske emancipacije.

Vir

Zadnjič sem bila v okraju Villa El Salvador, da bi malo pogledala za kakšnim kosom pohištva, ki še manjka v stanovanju, a nisem našla nič pametnega. Ko sem že prakticno sedala v avto, pa sem v eni trgovinici z bolj ali manj kičastim dekorjem zagledala tapado iz pločevine. Motiv tapade mi je bil vselej zelo zanimiv, a ga je izredno težko zaslediti.

Zdaj tale tapada krasi garderobno steno ob vhodu :)

La tapada s kočijo - Villa El salvador, 70 /s.
Obešalniki - Saga Falabella, vsak 9,90 /s.
Spodaj pa manjka še kakšna klopca.

Perujke ne rojevajo več doma

2009-10-08T00:19:00.009+02:00

Zaradi velikega števila smrtnih primerov med porodi na domu lahko porodnice v Peruju zdaj tudi v bolnišnicah rojevajo na tradicionalen, naraven način.

Perujske nosečnice, predvsem na podeželju, so dolgo rojevale doma, kot veleva njihova tradicija. Žal je bila zato smrtnost tako porodnic kot novorojenčkov visoka. Pri porodu so namreč nosečnicam pogosto pomagali ljudje, ki za takšno delo niso bili usposobljeni in niso znali pravilno ravnati pri nevarnih zapletih, kot so poporodne krvavitve ali zastrupitve. Perujske nosečnice so doma raje rojevale tudi zato, ker se v bolnišnicah niso dobro počutile. Vendar se tudi ta tradicija spreminja ...

Vse več perujskih bolnišnic porodnicam dovoli rojevati, kot veleva tradicija. (Foto: Reuters)

Odločeni pomagati
Še leta 1997 je v okrožju Santillana v porodnišnicah rodilo borih šest odstotkov nosečnic, smrtnost pa je bila visoka. Zato so zdravstveni delavci skušali to zaskrbljujoče dejstvo spremeniti. Okoliške prebivalce so povprašali, kakšen je tradicionalen način poroda doma in zakaj nosečnice ne želijo roditi v bolnišnici, kjer bi usposobljeno osebje bolje poskrbelo zanje in njihove otroke. Kar so izvedeli, je vsem dalo močno misliti.
Domačine je motilo, da bolnišnično osebje ne govori domačega jezika, kečuanščine. S porodnicami so po njihovem mnenju ravnali osorno. Motilo jih je tudi, da možem in bližnjim sorodnikom niso dovolili sodelovati pri porodu, kot je to v navadi. Ženske so silili v nošnjo bolnišničnih oblačil, rojevanje leže na hrbtu in ne kleče, kot je tam sicer tradicija. Poleg tega so v bolnišnici po porodu posteljico zavrgli, namesto da bi jo dali sorodnikom za obredni pokop.
Korenite spremembe

Zdravstveni delavci so skrbno poslušali pritožbe in nasvete okoliških prebivalcev in jih tudi upoštevali. Tako je nevladna organizacija Neomejeno zdravstvo (Health Unlimited) v sodelovanju z okoliškimi prebivalci poskrbela za korenite spremembe na porodnem oddelku bolnišnice v Santillani. Spremembe pa so začeli uvajati tudi drugod po državi.
Zdaj morajo vsi zaposleni znati kečuansko. Sorodniki lahko spremljajo porod in pomagajo kolikor lahko. Sobe pa so preuredili tako, da porodnice rojevajo kleče, kot so navajene in kakor je tudi manj boleče.

S spremembami v bolnišnicah se je zmanjšala tudi smrtnost novorojenčkov. (Foto: Reuters)

Statistika potrjuje spremembe
Raziskava, ki so jo opravili po desetih letih, je pokazala, da so spremembe koristile. Močno se je zmanjšalo število porodov na domu, številka teh je ravno nasprotna tisti iz leta 1997. Tako danes v bolnišnici rodi kar 83 odstotkov vseh nosečnic s tega območja. Podobno je tudi drugod v Peruju.
V poročilu, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, so avtorji zapisali, da projekt v Santillaniju dokazuje, da si prvotni naseljenci z nizko uradno izobrazbo želijo strokovne pomoči pri porodu. Vendar le, če zdravstveni uslužbenci z njimi ravnajo spoštljivo in ne posegajo v njihovo tradicijo.

Vir: Bibaleze

Pet precenjenih znamenitosti

2009-10-07T00:12:00.005+02:00

Težko pričakovano potovanje lahko včasih postane malo razočaranje tudi zaradi gneče. Čakanje, prerivanje in stegovanje vratu razjezijo marsikje.

Lestvice najbolj precenjenih turističnih znamenitosti so zato pogoste. Svojo najbolj precenjeno peterico, ki jo poglejte v fotogaleriji, je objavil tudi britanski Times. Lepo, dih jemajoče, polno zgodovine ... a po mnenju mnogih tudi precenjeno.

Stonehenge, Velika Britanija. Angleški Stonehenge je dramatičen, poln zgodovine in ob poletnem solsticiju, ko je dan na severni polobli najdaljši, osupljiv (in osupljivo oblegan). Mistični kamniti "katedrali" kritiki očitajo, da "se je ne morete dotakniti in ne morete hoditi skozi njo" – Stonehenge, ki naj bi bil po zadnjih ugotovitvah zgrajen okoli leta 2300 pred našim štetjem, lahko gledate le od daleč. Še en očitek je, da zraven ni muzeja.

Petra, Jordanija. V rožnate skale vklesana Petra je največja jordanska znamenitost in eno od sedmih novih svetovnih čudes. Prestolnica nabatejskega kraljestva je Petra postala v šestem stoletju pred našim štetjem, Petra, ki se je ohranila do danes, pa naj bi večinoma nastala v prvem in drugem stoletju pred našim štetjem. Zakladnica, Samostan, Veliki tempelj, Kolonadna ulica, gledališče in Visoki prostor žrtvovanja je le nekaj najbolj občudovanih zgradb v Petri. A težava starodavnega mesta so turisti oziroma veliko turistov. Turistična "vas", ki je nastala zaradi turizma, pa počasi prerašča Petro.

Kolosej, Rim, Italija. Skoraj sredi Rima se dviga Kolosej, zgrajen v drugi polovici prvega stoletja. Turiste velikan, v katerem je v časih, ko so se v njem za življenje borili gladiatorji, lahko sedelo dobrih 50 tisoč ljudi (nekateri zgodovinarji menijo, da še veliko več), množično privlači že od 18. stoletja. Delno porušen, a še vedno neverjetno impresiven, Kolosej vsak dan privabi na tisoče tistih, ki pridejo občudovat Rim. Dolge vrste in vsesplošna gneča so zato nekaj običajnega, pred Kolosejem ali blizu njega pa na obiskovalce radi čakajo žeparji, novodobni "gladiatorji", ki služijo s fotografiranjem s turisti, prodajalci vsega mogočega ... Če hočete v Kolosej, pojdite zgodaj dopoldne.

Machu Picchu, Peru. Komu se še ni zahotelo, da bi se povzpel do "izgubljenega" inkovskega mesteca, ki ga je leta 1911 "odkril" ameriški raziskovalec, arheolog in zgodovinar Hiram Bingham? Sledi inkovske civilizacije že dolgo privlačijo popotnike in mnogi pridejo v Peru samo zaradi Inkov. Turistov je toliko, da je klasična inkovska pot včasih razprodana mesece vnaprej. Leta 2005 so namreč v Peruju število tistih, ki v enem dnevu začnejo treking po klasični inkovski stezi, omejili na petsto na dan, saj je bilo ljudi toliko, da so se Perujci zbali za stezo in arheološke ostanke ob njej. In tudi če greste v Machu Picchu na štirih kolesih, boste segli globoko v žep.

Vir

Angkor, Kambodža. Pri kamboškem mestu Siam Reap na turiste čaka po mnenju mnogih najlepši verski objekt na svetu. Angkor, stara prestolnica kmerskega imperija, je na prelomu iz 12. v 13. stoletje štel več kot milijon prebivalcev. Največ občudujočih pogledov je danes deležen tempelj Angkor Wat. In teh občudujočih pogledov je toliko, da množicam težko ubežite.

Vir: Zurnal

Srečanje veleposlanika Peruja in slovenske državne sekretarke

2009-10-06T21:27:00.000+02:00

Ljubljana, 5. oktobra 2009 – Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je danes sprejela kopijo poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika Peruja Antonia Garcíe Reville v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju.

Veleposlanik García Revilla in državna sekretarka Benčina (Foto: BOBO)

Državna sekretarka Benčina in veleposlanik Antonio García Revilla sta ocenila, da so odnosi med državama dobri in prijateljski ter brez nerešenih vprašanj. Politično sodelovanje se je med pripravami na V. vrh Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi maja 2008 v Limi izredno okrepilo, kar je treba izkoristiti za prihodnje sodelovanje tudi na drugih področjih, zlasti na gospodarskem. Dobro sodelovanje poteka tudi v okviru multilateralnih forumov.

Vir

dašcin zvežčič

Obnova hiše iz l. 1947, 25.- 29. dan

Obnova hiše iz l. 1947, 23. in 24. dan

Obnova hiše iz l. 1947, 21. in 22. dan

Obnova hiše iz l. 1947, 19. in 20. dan

Obnova hiše iz l. 1947, 13. -18. dan

Prenova hiše iz l. 1947, 10. - 12. dan

Prenova hiše iz l. 1947 - 8. in 9. dan

Orhideje iz San Ramona in Ville Rice

Prenova hiše iz l. 1947, 7. dan

Prenova hiše iz l. 1947, 6. dan

Prenova hiše iz l. 1947, 5. dan

Prenova hiše iz l. 1947, 1.- 4. dan

Tarapoto - Laguna Azul

Tarapoto - Lamas

Tarapoto - slap Ahuashiyaku

Tarapoto - sadeži

Tarapoto - rožice

Tarapoto - živalice

Tarapoto - mesto palm

Avantura 4 x 4 - 3. dan: Okolica Oxapampe (Avstrijski Texas :)

Avantura 4 x 4 - 2. dan: Pozuzo - Tirolska sredi Peruja

Avantura 4 x 4 - 2. dan: Oxapampa in karavana ob Huancabambi

Avantura 4 x 4 - 1. dan: Z obale čez Ande v džunglo v 8 urah

Novi dosežki, novi stadion!

Retro hiša v Limi

Z Air Franceom po novem tudi v Peru

Vrnitev levice v zmernejši preobleki

Na volitvah v Peruju možen tudi odločen zasuk v levo ali desno

Neodvisno Palestino priznal še Peru

Drama v Gamarri

Joaquin Sabina navdušil v Limi

Perujska policija na lovu za morilcem

Potopljena ladja v Amazonko potegnila 60 ljudi

Močan potres na meji med Brazilijo in Perujem

Lina je postala najmlajša mati na svetu

Streslo Čile in Peru

Gromozanske prsi so jo priklenile na posteljo

Grad Chancay

Mačka in alpaka, ki obožujeta deskanje na vodi

Goli kolesarji zavzeli ulice

Sodni postopek zoper tri mladeniče, ki naj bi v Evropo skušali pretihotapiti 55 kilogramov kokaina, še ni končan

Zunanje ministrstvo poskrbelo za priprte Slovence

Prenos izvršitve kazni težko verjeten

Perujski paličnjak - Oreophoetes peruana

Naj pade yunza!

Najlepše oblečeni na OI v Vancouvru

16-letni Perujec: "Bil sem boljši od Bodeja Millerja"

Inkovka ali perujska lilija

Morski levi zapustili Galapaške otoke in se preselili v tople perujske vode

Turisti le rešeni

Pravilo – najprej otroci in starejši

(Foto: Reuters)

Ujetim turistom zmanjkuje hrane

Turisti zaradi obilnega dežja ostali ujeti

Nekdaj mogočno prestolnico inkovskega imperija Cuzco je dež močno poškodoval. (Foto: Reuters)

Turistično agencijo nadgradili s hotelom

Tri avtobusne nesreče v enem dnevu

Tri avtobusne nesreče v enem dnevu

Nesreče avtobusov so v Peruju pogoste. (Foto: Reuters)

V nesreči avtobusa v Peruju najmanj 40 mrtvih

Perujska božična košara

Tambo Colorado

EU in Latinska Amerika končali spor zaradi banan

Paracas in Islas ballestas

Čile in Peru odprla 125 let stare rane

Perujski letalski častnik je vohunil za Čile, ker so ga v službi "maltretirali" in ker je zabredel v finančne težave

200 strani dolg vohunski dosje

"Nizka raven" razprave

Lepotica v Peruju

V Peruju odkrili trgovino s človeškim maščobnim tkivom

Novinarska konferenca policije in dokazi na mizi.

Trije Slovenci na dopust v perujski zapor

Raznolika dežela, polna skrivnosti!

La Tapada Limeña - ikona erotike in uporništva

Perujke ne rojevajo več doma

Pet precenjenih znamenitosti

Srečanje veleposlanika Peruja in slovenske državne sekretarke

Vrnitev levice  v zmernejši preobleki