Najstarejše freske v Ameriki

V Peruju so pred kratkim odkrili najstarejše freske in tempelj na kontinentu Abya Yala (Amerika), stare več kot 4000 let. Gre za prvo najdbo iz arhaične dobe na severu dežele. Doslej so za najstarejše konstrukcije v Ameriki veljale piramide v Svetem mestu Caral južno od Lime (Ciudad Sagrada de Caral), ki jih datirajo v tretje tisočletje p.n.š. (ok. 2600 p.n.š) Novo odkrito naselbino so poimenovali Ventarron, nahaja pa se v bližini vasi Pomalca v dolini Lambayeque. Znanstveniki domnevajo, da je bil v svojem času Ventarron povezan s Caralom, četudi sta si naselbini zelo oddaljeni. Arheolog (odkritelj grobnic mogočnega vladarja Gospodarja Sipana – kulture Moche) in direktor muzeja Tumbas reales v Lambayequeyu (btw čudovit muzej) Walter Alva je prepričan, da gre za zibelko severnoperujskih kultur in da je tovrstnih zakladov v okolici še več. Odkrite konstrukcije na severni obali pripadajo ljudstvu, ki ga štejejo za predhodnika plemen Cupisnique, Chimu in Muchic (Mochica).

Pisana, dokaj dobro ohranjena freska v osrednjem prostoru svetišča upodablja srno ujeto v mrežo. Slikarije so izjemnega pomena, saj razkrivajo rituale te doslej neznane starodavne kulture. Srnjad povezujejo s šamanskimi obredi, pri katerih so se svečeniki pogovarjali z dušami umrlih, naseljenih v tej živali. Ikonografija se vidno razlikuje od andske, v kateri prevladujejo kače, divje mačke in različna božanstva. Presenetljivo, nikjer ni videti motivov povezanih z morjem, kar je sicer značilno za obalna ljudstva. Na severnem in južnem delu svetišča so odkrili zanimive slikarije v obliki črke V, poudarjene z rdečimi in belimi črtami.
Najstarejše slikarije v Peruju sicer datirajo v 8. tisočletje p.n. š.. Gre za jamske slike v Toquepali in Lauricochi.


Svetišče ni zgrajeno iz gline, opeke ali kamenja, temveč iz blokov blata in rečnih usedlin, prinesenih iz bližnjih rek. Tehnika gradnje dokazuje, da je šlo za visoko razvito kulturo, in doslej še niso nikjer zasledili podobnega arhitektonskega sistema. Tempelj je bil namenoma zazidan oz. zakopan, kar je značilno za severnoperujska ljudstva. O tem sem pisala že pri Mochikih. Ko se je svetišče »izrabilo«, so ga zasuli, pred tem pa ga napolnili z darovi, kot so školjke bisernice (Pinctada Maxima) iz Ekvadorja, v katere so izrezljali stilizirane obraze, živali, npr. opice in velike papige. Arheologi so odkrili tudi ogrlico iz turkizov, ovito okrog enega izmed skeletov guacamaya (are). Ostanki teh živali dokazujejo, da je imelo to območje vezi z Amazonijo in da je veljalo za strateško pomembno točko. Za oltar je v svetišču služilo ognjišče. Kult ognja je zahteval sežiganje darov. S pomočjo pepela so v ZDA po metodi radioaktivne datacije (z izotopom ogljika – ogljik-14) uvrstili gradnjo v čas 4000 – 2000 p.n.š. Alvo zelo žalosti dejstvo, da je tretjina svetišča uničenega. Okoliški prebivalci so namreč odnašali prstene bloke za gradnjo svojih bivališč in ograd za živino. Tempelj, ki meri ok. 2500 m2, je bil ob odkritju pokrit s smetmi. Pravzaprav je bilo vrh njega smetišče in pred začetkom izkopavanj so morali odstraniti za 130 tovornjakov odpadkov.

Ventarron ni edina najdba zadnjih mesecev na tem območju. Duhove buri tudi arheološko najdišče Collud, s svetiščem monumentalnih proporcev, staro med 2500 in 3000 let. Tempelj je dolg 140m in ima stopnišče široko 27m s 24 stopnicami. Zgradba je del akropole, sestavljene iz štirih templjev, zaenkrat še zasutih med plantažami sladkornega trsa. Najzanimivejša najdba v Colludu je dekoracija v visokem reliefu z motivi mačk, kač in drugih bitij.


Izkopavanja je med drugim omogočila Unidad Ejecutora 111, ki je raziskovalnemu delu na severnih obalah Peruja namenila 8 milijonov solov. Strokovnjaki menijo, da so dosedanja odkritja v tem predelu samo vrh ledene gore in da je ostalo neodkritih še najmanj 90% kulturnozgodovinskih zakladov. Žal denarja ni, ne za izkopavanja ne za vzdrževanje odkritih spomenikov. Arheologi si želijo, da bi država skladu Unidad Ejecutora 111 v naslednjem letu namenila vsaj enkrat več sredstev.

viri:
La republica
National Geographic
Correo de Chiclayo
El comercio
Peruanista


Se opravičujem za dolg premor. Lenoba in tehnične težave ... Novica o najdbi je sicer stara že par tednov, vseeno pa si zasluži prostor na mojem blogu. Poleg tega je na slovenskih straneh le skopo omenjena.