Retro hiša v Limi

kopirano z Dom in vrt

Jose Orrego, arhitekt iz Peruja, je navdih za svojo hišo škatlaste oblike našel v arhitekturi iz 60. let prejšnjega stoletja. Hiša se nahaja na prelepi plaži Palabritas v perujski prestolnici Limi.

 
(Foto: www.trendir.com)

Moderna hiša, pri kateri prevladuje kombinacija rdeče in bele barve, je pravi arhitekturni posladek za privržence in privrženke retro stila, ki bo istočasno ugodila tudi tistim, ki prisegajo na futurizem.

 
(Foto: www.trendir.com)

Gladke linije z zavoji, rdeče in belo, asociacija na jin in jang, odprtost in zračanost...
Ob posrečeni barvni kombinaciji je hiša posebna tudi zaradi oblike, saj deluje, kot bi bila njena celotna vsebina uokvirjena in bi sestavljala zgodbo znotraj slike.

(Foto: www.trendir.com)

Tiste, ki niso preveč navdušeni nad modernimi oblikami hiš, bo morda prepričal (ali pa vsaj potolažil) bazen, ki daje celotni bivalni zgodbi dodatno svežino in stilistično vrednost, saj je njegova oblika in vmeščenost v prostor med zunanjostjo in notranjostjo posebna v mnogih pogledih.

 
(Foto: www.trendir.com)

Če pa še to ni dovolj, bo dvomljivce in dvomljivke gotovo očaral bar oziroma šank v kuhinji, ki kar čaka na pripravo nekaj slastnih pina colad ali kozarec svežega naravnega soka.

 
(Foto: www.trendir.com)

Številni kotički, namenjeni izključno užitku in udobju govorijo o tem, da je arhitekt to enkratno dvonivojsko gradnjo namenil življenju brez naporov.
Celotno oblikovanje je podrejeno povezanosti z zunanjim okoljem in dostopom do plaže, iz hiše odprtega tipa z zastekljenimi površinami pa je najlepši razgled iz spalnice na drugem nivoju, ki ponuja razgled naravnost na ocean.

(Foto: www.trendir.com)

Čeprav so stropi nizki, hiša ne varčuje s prostorom, v njej se nahajata dve spalnici, kuhinja, otroška soba, kar nekaj dnevnih prostorov in sob za goste.

 
(Foto: www.trendir.com)

Stanovalcem in obiskovalcem ob razgibanosti ambienta nikakor ne more biti dolgčas, za čudovit stik z okolico pa poskrbi tudi travnato dvorišče, ki hiši daje še večjo vrednost.

Z Air Franceom po novem tudi v Peru

kopirano s Times.si

Francoski letalski prevoznik Air France bo odslej štirikrat na teden letel tudi v Limo, prestolnico Peruja, so sporočili iz prevoznika. Z Letališča Jožeta Pučnika bo tja možno poleteti prek pariškega letališča Charles de Gaulle. 

 Air France bo iz Ljubljane prek Pariza v Limo letel v torek, četrtek, petek in soboto. Predviden čas odhoda z letališča Jožeta Pučnika je ob 7:30 uri, predviden prihod v Pariz je ob 9.45. Iz Pariza proti Limi bo letalo poletelo ob 10.40 uri, predviden čas prihoda v prestolnico Peruja pa je ob 15.55.

Povratne karte od 1.300 evrov naprej

Ob istih dnevih se bo letalo Ari Francea iz Lime prek Pariza vračalo v Ljubljano. Iz Lime bo poletelo ob 18.45 uri, v Pariz bo predvidoma prispelo ob 14.10. Do Ljubljane bo poletelo ob 20.05, predviden pristanek na Brniku pa je ob 21.50 uri.

Kot so nam pojasnili v predstavništvu Air Francea v Ljubljani, bodo cene povratnih kart za ekonomski razred, skupaj z letališko takso in ostalimi dajatvami, stale med 1.360 in 2.400 evrov, odvisno od datuma odhoda in povratka. 

 Aleš Perčič

Vrnitev levice v zmernejši preobleki

Z nedeljskim drugim krogom perujskih predsedniških volitev se je končala srdita predvolilna kampanja, ki je dodobra polarizirala 30-milijonsko južnoameriško državo.

V izjemno tesnem obračunu dveh populistov z nasprotnih polov političnega spektra, ki ga je ugledni pisatelj in lanski Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa že pred aprilskim prvim krogom volitev označil za »izbiro med rakom in aidsom«, je, kakor kaže, zmagal levičarski kandidat Ollanta Humala, ki je po doslej znanih podatkih premagal tekmico Keiko Fujimori za pičli poldrugi odstotek glasov. Kakor je po preštetju 80 odstotkov glasovnic sporočila perujska volilna komisija, je Humala podprlo 50,7 odstotka volivcev, njegovo tekmico, hčerko nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, pa 49,3 odstotka. Kljub tesnemu izidu, ki je odraz globoke razcepljenosti volilnega telesa, je upokojeni podpolkovnik perujske vojske že kmalu po zaprtju volišč razglasil zmago, vidno razočarana Keiko Fujimori pa je sporočila, da v njenem taboru ne nameravajo oporekati končnim ugotovitvam volilne komisije, če bodo te potrdile veljavnost doslej objavljenih rezultatov.

Kampanjo pred drugim krogom volitev za nasledstvo odhajajočega predsednika Alana García, ki se zaradi ustavnih omejitev ni mogel potegovati za še en mandat na čelu države, so zaznamovale populistične obljube obeh tekmecev. Z njimi sta poskušala pritegniti predvsem deprivilegirane sloje prebivalstva, ki so ostali izključeni iz hitrega gospodarskega napredka države zadnjih let (danes vsak tretji Perujec živi pod pragom revščine, vsak peti otrok pa je nedohranjen). Pri tem je bil očitno uspešnejši Humala, ki se je tokrat sicer odločil za zmernejše stališče kakor pred petimi leti, ko mu z ognjevito levičarsko retoriko in odkrito podporo venezuelskega predsednika Huga Cháveza (ali pa prav zaradi nje) v predsedniški tekmi ni uspelo premagati Alana García.
Prav zaradi njegovih takratnih nastopov se je poslovna elita pred tokratnimi volitvami večinsko opredelila za Humalovo tekmico Keiko Fujimori, zagovornico sedanjega modela prostega trga, ki je Peruju v zadnjih letih v kombinaciji z visokimi cenami bakra, zlata in srebra (glavnih izvoznih artiklov) na svetovnih trgih zagotovil skokovito gospodarsko rast. Humala, ki sicer vztraja pri večji vlogi države v gospodarstvu in dodatnih davčnih bremenih za rudarska podjetja, je med kampanjo poskušal pregnati strah poslovnega sveta, da bo, če zmaga, spodkopal reforme zadnjih let, nacionaliziral strateške sektorje gospodarstva in odgnal tuje vlagatelje. V tem kontekstu kaže razumeti tudi njegov retorični odmik od skrajne levičarske politike, ki jo zagovarja Chávez, češ da mu je bliže zmernejše stališče nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lula da Silva.

Umazana kampanja

V umazani kampanji, polni nizkih udarcev, se je moral Humala poleg obtožb zaradi domnevnega spogledovanja z latinskoameriško skrajno levico zagovarjati tudi zaradi očitkov, da je kot stotnik perujske vojske med obračunom z marksističnimi uporniki v devetdesetih letih neposredno sodeloval pri mučenju civilistov. Njegova tekmica je bila na drugi strani tarča očitkov, da se je v predsedniško tekmo podala predvsem z namenom pomilostiti svojega očeta Alberta Fujimorija, ki zaradi korupcije in teptanje človekovih pravic, zagrešenih med njegovo desetletno vladavino, prestaja 25-letno zaporno kazen, in da v primeru njene zmage državi grozi vrnitev avtoritarnih prijemov vladanja.

Humalova izvolitev pomeni, da se bo perujska politična levica vrnila na oblast prvič po koncu vojaškega režima generala Juana Velasca Alvarada, ki je vladal med letoma 1968 in 1975. Kako dolgo se ji bo uspelo obdržati na čelu države, pa bo v veliki meri odvisno od tega, ali bo prihodnjemu predsedniku uspelo izpolniti predvolilne obljube o ohranitvi sedanjega tempa gospodarskega vzpona ob hkratni preusmeritvi njegovih sadov k slojem prebivalstva, ki jih doslej niso bili deležni.


Andrej Miholič, zunanja politika, Delo.si

Na volitvah v Peruju možen tudi odločen zasuk v levo ali desno

Vir: Dnevnik, 8. 4. 2011

Ljubljana - V Peruju bodo v nedeljo volili novega predsednika iz nabora kandidatov, med katerimi sta nekdanji predsednik Alejandro Toledo ter hčerka nekdanjega perujskega diktatorja Alberta Fujimorija. Končna odločitev o nasledniku Alana Garcie bo verjetno sprejeta šele v drugem krogu volitev junija, a napeto bo tudi v tokratnem prvem krogu.

 

Keiko Fujimori, ki ji zaupa predvsem revno andsko prebivalstvo, medtem obljublja, da bo gradila na strogih politikah svojega očeta in državo peljala naprej po poti gospodarske rasti. (Foto: Reuters)

 

Le redko doslej so bile namreč predsedniške volitve v Peruju tako tesne, kot so tokrat, piše nemška tiskovna agencija dpa. Mesto glavnega favorita v javnomnenjskih raziskavah je namreč v minulih tednih zavzemalo kar pet različnih kandidatov. Največ možnosti za preboj v drugi krog sicer v zadnjih dneh pripisujejo trem kandidatom, pri čemer dva od njih zastopata diametralno nasprotna politična stališča.
Ali bo novi predsednik nadaljeval z liberalno-konservativno gospodarsko politiko sedanjega predsednika Garcie ter Peru ohranil v skupini držav, kot sta še Čile in Kolumbija, ki imajo z ZDA še posebej prijateljske odnose, zato trenutno ni mogoče napovedati.
To se bo zgodilo, če bo na koncu slavil 65-letni Toledo. Njegov mandat na čelu države v letih 2001-2006 sta zaznamovali relativna stabilnost in gospodarska rast, nasprotniki pa mu očitajo predvsem lahkomiselnost in pomanjkanje političnih idej. Vendarle utegne zanj prepričljivo glasovati mestni srednji sloj, ki v njem vidi še najmanjše zlo.
Tesno za petami, po nekaterih anketah pa celo pred njim, sta mu dva precej skrajna kandidata: nekdanji vojak Ollanta Humala, 48-letni levičarski nacionalist, ter 36-letna Keiko Fujimori, ki se zgleduje po avtoritarnih in konservativnih politikah svojega očeta, čeprav brez njegove diktatorske ostrine.
Vsi trije uživajo okoli 20-odstotno podporo, z le nekaj odstotnimi točkami zaostanka pa jim sledita še konservativno-liberalni ekonomist, bivši premier in finančni minister Pedro Pablo Kuczynski, ter desnosredinski nekdanji župan prestolnice Lima Luis Castenada.
Humala je na volitvah leta 2006 moral priznati premoč Garcie, ki je z več kot polovico glasov slavil že v prvem krogu. Garcia se je številnim Perujcem takrat pač zdel "najvarnejša izbira", medtem ko so Humalo obremenjevali njegov skrajni nacionalizem in tesne vezi z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, ki je v Peruju zelo nepriljubljen.
Humala se je zato ob tokratnih volitvah oddaljil od Chaveza in občutno omilil retoriko. Kritiki mu kljub temu očitajo, da bo gospodarstvo podvrgel državni kontroli, državo s svojim zastarelim nacionalizmom pahnil v mednarodno izolacijo ter spodkopal demokratični sistem in se oklepal oblasti.
Keiko Fujimori, ki ji zaupa predvsem revno andsko prebivalstvo, medtem obljublja, da bo gradila na strogih politikah svojega očeta in državo peljala naprej po poti gospodarske rasti.
A medtem ko številni Perujci njenega očeta cenijo, ker je uspel zajeziti visoko inflacijo in premagati maoistično gverilsko organizacijo Sendero Luminoso (Sijoča pot), ga mnogi še vedno povezujejo predvsem z razširjenimi kršitvami človekovih pravic in korupcijo, ki so zaznamovale njegovo vladavino v letih 1990-2000. Bivški predsednik zaradi tega prestaja dolgoletno zaporno kazen.
Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa, ki je na predsedniških volitvah leta 1990 moral priznati premoč Fujimoriju, je po poročanju dpa nedavno izrazil upanje, da njegovi sodržavljani ne bodo tako neumni, da bi v drugi krog volitev dovolili Humali in Fujimorijevi. To bi bilo namreč tako, kot da bi izbirali med aidsom ter rakom v zadnjem stadiju, je ponazoril.
Dosedanji predsednik Garcia - nekdanji levičar, ki pa se je v svojem drugem mandatu prelevil v sredinskega politika - se za še en mandat na čelu države ne sme več potegovati. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se bo od predsedniškega urada poslovil, potem ko je bil v minulih letih na čelu države, ki se je lahko pohvalila z eno najbolj impresivnih gospodarskih rasti v Latinski Ameriki.
Kot glavni izziv za novega predsednika AFP izpostavlja zajezitev proizvodnje kokaina, v kateri utegne Peru s svetovnega "prestola" spodnesti Kolumbijo. Opazovalci za to krivijo povečano povpraševanje v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, svoje pa je prispeval tudi uspešen boj proti drogam, ki ga ob pomoči ZDA bije Kolumbija. Tudi sam Peru naj ne bi storil dovolj v boju proti drogam.
Proizvodnja kokaina v Peruju že več let vztrajno narašča in je leta 2008 znašala 302 toni, medtem ko so ga v Kolumbiji leta 2009 proizvedli 410 ton, a je v upadanju. Leta 2009 je Peru sicer že nasledil Kolumbijo kot največji proizvajalec kokinih listov na svetu. Oprani zaslužki od drog predstavljajo vse večji delež BDP, obenem pa strmo narašča tudi nasilje v državi, ki vse bolj spominja na mafijske obračune v Mehiki, še piše AFP.

Neodvisno Palestino priznal še Peru

Lima - MMC RTV SLO/STA

Vrsti latinskoameriških držav, ki so v preteklih tednih priznale neodvisnost Palestine, se je pridružil še Peru.
Novico je v ponedeljek sporočil perujski zunanji minister Jose Antonio Garcia Belaunde, ki pa ob tem neodvisne palestinske države ni priznal v mejah pred šestdnevno vojno leta 1967.
Palestino s temi mejami, ki vključuje vzhodni Jeruzalem, Zahodni breg in Gazo, so v zadnjih tednih priznali Brazilija, Argentina, Ekvador in Bolivija.
Vrh v LimiPeru pa se je odločil za enako potezo kot Čile. Obe državi sta namreč mnenja, da morajo vprašanje meje rešiti Izraelci in Palestinci. Palestino sta sicer v zadnjem času priznala tudi Urugvaj in Gvajana.
Perujska prestolnica Lima bo sredi februarja gostila vrh južnoameriških in arabskih voditeljev.
V Izraelu priznavanje neodvisne Palestine sprejemajo z nezadovoljstvom in ob tem sporočajo, da je to nesmiselna poteza, ki ne bo spremenile ničesar. Prav tako priznanju niso naklonjeni v ZDA.

K. S.

Perujska policija na lovu za morilcem

LIMA - Policija v Peruju je na lovu za mladim nizozemcem, ki je vpleten v umor 21-letne Perujke Stephany Flores Ramirez. Osumljeni 22-letni Joran van der Sloot je bil že aretiran v povezavi z izginotjem mladoletne američanke leta 2005, vendar ni bil nikoli obsojen.

Lokalne oblasti verjamejo, da je Nizozemec na begu v Argentino prek Čila, in so se že povezali z nizozemskim veleposlaništvom, Interpol pa je že izdal mednarodno tiralico. Perujski direktor policije je dejal, da je bil osumljenec viden z mladenko, ko ga je posnela varnostna kamera na turnirju pokra v kazinu. Kasneje so oba videlu vstopiti v hotel, odšel pa je le on.

Vir: Delo

Potopljena ladja v Amazonko potegnila 60 ljudi

V nesreči ladje na reki Amazonki v Peruju, ki se je zgodila v sredo, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 60 ljudi.
Do zdaj so iz reke potegnili 12 trupel, najmanj 50 ljudi pa še pogrešajo. Ladja je bila registrirana za 160 potnikov, na njej pa je bilo najmanj 280 ljudi. V trupu naj bi imela luknjo.

Nesreča se je zgodila v odročnem delu Peruja blizu meje s Kolumbijo, in sicer v času, ko je večina potnikov na njej spala. Sprva so poročali le o dveh žrtvah, nato pa se je število mrtvih in pogrešanih začelo večati. Rečne ladje so pogosto edini način prevoza v z gozdovi poraslem delu vzhodnega Peruja, ki leži ob Amazonki.

T. G.

 

Vir: RTVSlo

Močan potres na meji med Brazilijo in Perujem

Gorato območje ob meji med Brazilijo in Perujem je danes stresel močan potres z magnitudo 6,3, so sporočili z ameriškega geološkega inštituta. Podatkov o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi še ni.

Potres je imel žarišče okoli 127 kilometrov jugovzhodno od mesta Cruzeiro do Sul v Braziliji in 328 kilometrov vzhodno od Pucallpe v Peruju.

Vir: Večer

Lina je postala najmlajša mati na svetu

Zgodilo se je 14. maja leta

Leta 1939 je Lina Medina postala najmlajša mati v zgodovini medicine. Bila je stara pet let, sedem mesecev in 21 dni, ko je povila dečka.
Lina se je rodila 27. septembra 1933 v mestu Ticrapo v Peruju. Ko ji je bilo pet let, so jo starši pripeljali v bolnišnico, ker je njen trebuh nezadržno naraščal. Zdravniki so najprej menili, da je vzrok za to tumor, a so kmalu ugotovili, da je deklica v sedmem mesecu nosečnosti. Mesec in pol kasneje je s pomočjo carskega reza rodila 2,7 kilograma težkega fantka.
Perujski ginekolog in porodničar dr. Edmundo Escomel je primer podrobno opisal v medicinski reviji La Presse Médicale in razložil, da so kasneje ougotovili, da je deklica mentruacijo dobila pri osmih mesecih (oz. pri dveh letih in pol po nekih drugih zapisih), pri štirih letih so se ji razvile prsi, pri petih pa je imela postavo (vsaj po obliki) odrasle ženske.

Njenega sina so po zdravniku Gerardu Lozadi, ki se ji je posvečal od prvega obiska v bolnišnici, poimenovali Gerardo. Do 10 leta je odraščal v prepričanju, da je Lina njegova sestra. Umrl je leta 1979, ko je bil star 40 let, zaradi bolezni kostnega mozga.
Lina ni nikoli razkrila, kdo je oče otroka, Lozada je celo zapisal, da verjetno niti ni vedela, kaj se je zzgodilo, saj mu "ni mogla dati natančnega odgovora". Policisti so zaradi incesta in posilstva najprej pridržali njenega očeta, a so ga kasneje zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.
Medina se je sicer preživljala kot tajnica. Kasneje se je poročila z Raulom Jurado in mu leta 1979 rodila sina. Od leta 2002 z družino živi v revnem predelu perujske prestolnice.

Vir: RtvSlo

Streslo Čile in Peru

Južnoameriški državi Čile in Peru je stresel potres 6,4 stopnje po Richterju. O žrtvah ali kaki večji škodi zaenkrat ne poročajo.

 Lima - Potres 6, 4 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel južnoameriški državi Čile in Peru, in sicer jug slednje ter sever druge. Epicenter potresa je bil 26 kilometrov vzhodno od Tacna v Peruju ter 55 kilometrov severozahodno od čilskega mesta Arica, na globini 11 kilometrov.

Prebivalci domov v južnem perujskem mestu Arequipa so takoj zbežali iz svojih domov, poročajo tuje tiskovne agencije. V bližini epicentra sta dva rudnika podjetja Southern Copper, vendar ni podatkov o žrtvah ali večji škodi, je sporočil Fernando Mejia iz Southern Copper. Kot je za Reuters sporočila čilska varnostna služba, na čilski strani ni podatkov o žrtvah ali kaki večji škodi, prav tako ni nevarnosti cunamija.
Čile je sicer po smrtonosnem potresu 8, 8 stopnje po Richterju 28. februarja, pri katerem je umrlo več deset ljudi, streslo še več manjših potresov.

Vir: Delo

Gromozanske prsi so jo priklenile na posteljo

Po rojstvu tretjega sina so Julii prsi začele vedno bolj rasti. Kmalu so bile že tako velike, da tudi hoditi ni več mogla. ''Moje prsi so bile tako težke, da so se mi dotikale nog!'' se spominja 29-letna Perujka.

Sčasoma so postale Juliine prsi celo tako velike, da tudi hoditi ni več mogla in naslednjih šest mesecev je preležala v postelji. (Foto: shalomplustm.com)

Julii Manihuari se je po rojstvu tretjega sina telo začelo drastično spreminjati. A ne tako, kot je bila vajena po prejšnjih dveh porodnih. Prsi so ji namreč začele počasi, a vztrajno rasti. Kmalu so bile že tako velike, da so mlado mamico motile pri vsakodnevnih opravilih in čez čas celo pri hoji. ''Moje prsi so bile vsak dan večje! Zelo težko sem se premikala, ker je bilo oprsje skoraj tako veliko kot moj trebuh. Zaradi neverjetnega obsega prsi me je celo koža bolela in vedno težje sem dihala,'' se spominja 29-letnica. ''Sicer sem bolj drobne postave, zato moje telo ni bilo vajeno tako velike obremenitve. Prsi so močno obremenjevale preostale dele mojega telesa.''
Sčasoma so postale Juliine prsi celo tako velike, da tudi hoditi ni več mogla, in naslednjih šest mesecev je preležala v postelji. ''Bilo je res grozno. Kadar koli sem skušala vstati iz postelje in se postaviti na noge, sem od napora skoraj omedlela, kajti moje prsi so bile tako zelo težke,'' pripoveduje Perujka. Potem pa se je, zahvaljujoč pomoči enega od lokalnih medijev, njeno življenje spet začelo obračati na bolje. Julie so namreč omogočili prevoz v eno od perujskih bolnišnic, kjer so jo pod drobnogled vzeli izkušeni zdravniki in kmalu ugotovili vzrok njenih težav.

''Moje prsi so bile vsak dan večje! Zelo težko sem se premikala, ker je bilo oprsje skoraj tako veliko kot moj trebuh,'' je povedala Julia. (Foto: telecentros1.inictel.net)

Med nosečnostjo se je Juliin nivo hormonov močno spremenil in zaradi povečane količine spolnega hormona estrogena se ji je začelo žlezno tkivo dojk drastično večati. ''Med nosečnostjo se hormonsko ravnovesje povsem poruši oziroma spremeni. Razmerje med hormonoma testosteronom in estrogenom se poruši, zaradi česar lahko začnejo prsi drastično rasti. Običajno ženske opazijo, da morajo med nosečnostjo in še bolj potem, ko dojijo, nositi šteilko ali dve večji nederček. V Juliinem primeru pa je žlezno tkivo dojk zaradi podivjanih hormonov nenadzorovano raslo,'' pojasnjuje zdravnica dr. Cynara Coome.
Juliine težave je odpravila šesturna operacija, med katero so ji kirurgi odstranili skoraj 16 kilogramov odvečnega tkiva, ki bi lahko v skrajnem primeru celo zmečkalo njena pljuča in jo ubilo. Zdaj so njene prsi občutno manjše, pritisk na njeno telo je ublažen, Julia pa se počuti veliko bolje. ''Pred operacijo nisem mogla početi ničesar. Moje prsi so bile tako težke, da so se dotikale mojih nog! In takrat nisem mogla početi ničesar, razen ležati in upati na boljše čase,'' še pove Perujka, ki bo zdaj spet lahko zaživela po starem.


Vir: Vizita.si

Mačka in alpaka, ki obožujeta deskanje na vodi

Perujec Domingo Pianezzi očitno rad deska v družbi – sprva je to naučil svojega psa, nato mačko, sedaj pa mu dela družbo na deski še južnoameriška kamela alpaka.

 Vir: 24ur

Pa še video:

Goli kolesarji zavzeli ulice

Nekaj kolesarjev se je v Limi popolnoma golih odpravilo na ulice, da bi opozorili na problem onesnaževanja zraka, ki ga povzroča gost avtomobilski promet. Zahtevajo tudi več spoštovanja do kolesarjev.

Vir: 24ur

Sodni postopek zoper tri mladeniče, ki naj bi v Evropo skušali pretihotapiti 55 kilogramov kokaina, še ni končan

Dnevnik, Črna kronika - ponedeljek, 15.03.2010 Tekst: Blaž Laterner

lima, ljubljana - Za zapahi v Peruju že skoraj pol leta ždijo trije mladi slovenski državljani, ki so jih lanskega septembra tamkajšnje oblasti prijele zaradi poskusa tihotapljenja kar 55 kilogramov kokaina. Po zagotovilih ministrstva za zunanje zadeve so slovenski organi vseskozi v stiku s priprtimi Slovenci, ki še čakajo na konec sodnega postopka, do takrat pa bodo ostali v priporu.

(Fotografija je simbolična.) (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Zunanje ministrstvo poskrbelo za priprte Slovence

Kot je znano, so trojico mladih fantov perujski policisti prijeli na letališču Alejandra Velasca Asteta v Cuscu v Peruju, ko so se hoteli vkrcati na letalo za Limo. Iz perujske prestolnice bi morali z nekaj vmesnimi postanki poleteti do Pariza, vendar so jim to preprečili policisti posebnega oddelka za boj proti narkotikom iz Cusca. 26-letni Danilo S., 25-letni Tom S. in 28-letni Aleš T. so bili pri poskusu tihotapljenja izjemno iznajdljivi, saj so s kokainom prepojili oblačila, ki so jih pospravili vsak v svojo torbo. Sprva preiskovalcem niso bili sumljivi, vendar jih je na koncu izdala prav pretežka prtljaga.
Predstavniki naše države so priprte mladeniče že večkrat obiskali in se trudijo, da bi jim dneve za perujskimi zapahi, kjer sicer vladajo izjemno težke razmere za življenje, vsaj malo olajšali. "Predstavniki Republike Slovenije so se pri pristojnih oblasteh zavzeli za to, da so priprtim slovenskim državljanom zagotovljene vse njihove pravice v postopku. Prav tako so poskrbeli za njihove vsakodnevne osnovne potrebe. Ministrstvo je prek veleposlaništva v Buenos Airesu in častnega konzula v Peruju v stiku s priprtimi in prav tako z njihovimi svojci v Sloveniji ter jim nudi potrebno pomoč," so sporočili z zunanjega ministrstva, kjer poudarjajo, da so podrobnosti sodnega postopka v pristojnosti preiskovalnih in sodnih organov. "To je treba spoštovati tako v interesu postopka kot tudi prizadetih posameznikov in njihovih svojcev. Republika Slovenija se tudi ne more vmešavati v sodne postopke, ki tečejo pred pristojnimi oblastmi Peruja.

Prenos izvršitve kazni težko verjeten

Za zdaj je nemogoče napovedati, ali bodo lahko slovenski mladeniči odslužili kazen v domovini, če bo sodišče odločilo, da so krivi. "Postopek prenosa prestajanja zaporne kazni v Republiki Sloveniji se lahko začne šele, ko je sodba pristojnih perujskih organov pravnomočna," pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve. Vseeno je težko verjeti, da bi predlog za prenos izvršitve kazni padel na plodna tla, saj Peru ni država podpisnica konvencije Sveta Evrope o transferju obsojenih oseb.
Aretacija Slovencev je bila le del zelo intenzivne preiskave, ki naj bi razbila večjo organizirano kriminalno verigo. Ta menda za tihotapljenje mamil na zahodne trge novači tudi tujce. Kokain, ki so ga zasegli slovenskim državljanom, naj bi bil zelo čist in namenjen evropskemu trgu, kjer takšna droga dosega zelo visoko ceno. Le teden dni pred prijetjem slovenske trojice so perujski policisti aretirali španskega državljana, ki je skušal podobno kokainsko zmes mimo mejne kontrole pretihotapiti v konzervah.

Perujski paličnjak - Oreophoetes peruana

Kopiram z Akvazina :

Oreophoetes peruana
Družina: Diapherominae

PSG št. 84 Oreophoetes peruana (Saussure, 1868 ). Vrsta ni primerna za otroke!

Foto: LB

Slovensko ime: perujski paličnjak (krstil ga je Žiga Wink )

Domovina in življenjski prostor: O. peruana živijo v podrastju gozdov na hribovitih območjih Peruja (Tarapoto), Ekvador.

 

mlad samec

   Opis vrste: to izredno lepo vrsto odlikujejo žive svarilne barve, ki sporočajo plenilcem, da so to neužitni insekti. O. peruana namreč ob nevarnosti izločajo sekret neprijetnega vonja, ki ga izbrizgajo na straneh sprednjega dela telesa (ob prvem paru nog) – izloček ne brizgnejo naravnost v napadalca. Izloček ni jedek npr. na koži, vendar pazimo, da ga ne zanesemo na sluznice (oči, usta)- če paličnjaka že razburimo do te mere, da se brani in nas pobrizga, si takoj dobro operimo roke!

Velikost: samčki 6 cm, samičke 7 cm

Velikost jajčk: 3.2 x 2.4 x 1.6 mm

Prehrana: ta vrsta se prehranjuje izključno s praprotmi. Pozimi jih lahko hranimo tudi s sobno praprotjo, pri čemer moramo paziti, da novo kupljeno rastlino porežemo in po možnosti presadimo, da požene sveže liste- nova rastlina je običajno škropljena z različnimi fungicidi, insekticidi, gnojili,… Praprot postavimo v kozarček s pokrovčkom, v katerega naredimo luknjice ravno dovolj velike za stebla. Vrsta je dobesedno nagnjena k »samomorom« v stoječi vodi, zato se temu raje izognite s tem enostavnim ukrepom.

Temperatura: najboljša je sobna temperatura med 18 in 24 stopinjami Celzija. Previsoke temperature vodijo do pogina živali, zato je v vročih poletnih dneh te paličnjake najbolje prestaviti v kletne prostore. Nižje temperature le upočasnijo razvoj, drugih negativnih posledic ni opaziti.

Vlaga: paličnjaki potrebujejo visoko stopnjo vlage, vendar se izognimo »stoječi« vlagi.

Razvoj: Po zadnji levitvi ostanejo samičke rumeno črno obarvane, vitkejši samčki pa postanejo žareče rdeče- črni. Samčki imajo na zadku tudi odebelitev, ki je namenjena pričvrstitvi na samičko med paritvijo. Kopulacija lahko traja nekaj ur in samička začne kmalu zatem odlagati jajčka- v 3-4 mesecih vsak dan odloži 1-2 jajčki (jih odvrže na tla). Ker imajo jajčka zelo tanko lupino, jih raje pustimo ležati v terariju, ličinke se brez težav izležejo nekje po 3 mesecih - tudi če jajčka zaradi boljšega vzdrževanja vlažnosti posujemo s šoto. Potrebujejo približno 6 mesecev do zadnje levitve.

Nega: vrsto gojimo v terariju velikosti najmanj 30cm x 40cm x 60cm (D x Š x V). Kot podlago uporabimo npr.palmino šoto, ki dobro zadržuje vlago. Terarij dnevno dobro poškropimo (predvsem dno), pa tudi po stenah ali listju, saj O. peruana zelo radi pijejo iz kapljic.
Slika zgoraj: http://members.lycos.nl/handamen/takken/species/psg084.htm

16-letni Perujec: "Bil sem boljši od Bodeja Millerja"

24. februar 2010 ob 12:29
Whistler - MMC RTV SLO/STA/Reuters

103 smučarji so bili v torek na štartu moškega veleslaloma in med njimi seveda tudi veliko "eksotov". Maročan, Pakistanec, Južnoafričan, nepogrešljivi Mehičan Hubertus von Hohenlohe ...
Vsak je napisal svojo zgodbo. Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec olimpijskih iger, je avstrijski smučar, ki tekmuje za Mehiko, kjer je leta 1981 kar sam ustanovil smučarsko zvezo.
V svoji "kavbojski" tekmovalni opravi z naslikanimi pištolami in pasovi z naboji je želel v Whistlerju prvič po 16 letih še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre. “Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila. Ko si starejši, bolj intenzivno doživljaš vsak trenutek na progi,” je povedal mehiški smučarski princ, ki je za zmagovalcem, Švicarjem Carlom Janko, v dveh vožnjah zaostal 33,64 sekunde in zasedel 78. mesto med 81 uvrščenimi.

 Ko se učiš smučati z lesenimi deskami

Za njim so se zvrstili še Pakistanec Muhamad Abas (+42,75),

Marino Cardelli iz San Marina (+47,93) in Indijec Džamjang Namgial (+57,09). Abas je prvi Pakistanec, ki je nastopil na zimskih olimpijskih igrah. Smučati se je naučil tako, da si je okrog nog z najlonsko vrvjo pripel lesene deske.
74. mesto je zasedel Maročan Samir Azimani (+28,80). "Zelo sem ponosen, da sem tu in da predstavljam svojo deželo. Vidite, sanje lahko dosežete brez denarja. To želim povedati. Ne dovolite nikomur, da bi vam ukradel sanje," je dejal 32-letnik, ki je rojen in živi v Franciji.

 Ujezilo ga je le, ker je izgubil palico Če je bil Hohenlohe najstarejši, pa je bil Perujec Manfred Öttl Reyes s 16 leti najmlajši udeleženec veleslaloma. Tudi zanj je bila na tekmovališču Creekside oprema ena izmed poglavitnih tem. “Vsi mislijo, da je pletena, a je izdelana iz visoko tehnološko obdelanega materiala,” je dejal Öttl Reyes. Njegov dres je bil sila pisan - s potiskanimi lamami, ki so tako značilen znak za Peru.

 Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na štartnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno pa živita v Innsbrucku v Avstriji. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.
Mladega Perujca je ujezilo le, ker je med vožnjo izgubil eno izmed palic. “Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto,” je komentiral in dodal: “Bil sem boljši od Bodeja Millerja.” Američan je namreč že v prvi vožnji odstopil (tako kot denimo še en eksot, 19-letni Južnoafričan Peter Scott), sam pa je končal na 67. mestu, 24 sekund za Janko.

M. R.

Inkovka ali perujska lilija

To sta pogostni imeni za južnoameriški rastlinski rod, ki za vrtnarske in posebno cvetličarske potrebe ponuja trpežno cvetje. Vsaj nekatere sorte z vrtnarjevo pomočjo prezimijo tudi pri nas na prostem. Tu in tam v ponudbi naletimo na nizke sorte, ki so zanimive kot posodovke ali večje lončnice. Navzlic temu jih poznamo predvsem po mikavnem in eksotičnem cvetju za rezanje. 

 Najpreprostejše izvedbe imajo vsaj na dveh cvetnih listih na osnovni prevladujoči barvi še kontrastne črtaste pegice, pogosto pa v posameznem cvetu najdemo tri ali štiri različne barvne odtenke. Zgradba cvetov je šesterosomerna, po čemer nekoliko spominjajo na prave lilije, tulipane ali perunike. Tepali, podobno zgrajeni cvetni listi dveh ločenih krogov, so si približno enaki, vendar sta pri nekaterih vrstah dva cvetna lista precej povečana, obarvana živahneje kot ostali in služita opraševalcem za nezgrešljiv kažipot. Botanično pa inkovke s še enim rodom (to sta Alstroemeria in Bomarea) tvorijo svojo družino in ne sodijo med lilije. Svoje strokovno ime so dobile po zaslugi švedskega barona Clausa von Alstroemera, ki je na potepanjih po Južni Ameriki zbiral tudi rastlinska semena in jih pošiljal v Evropo. To se je dogajalo nekako pred 250 leti. Iz medsebojnih križanj je do današnjih dni nastalo že več kot 200 sort, katere vrtnarji gojijo predvsem v zaprtem prostoru rastlinjakov za rezano cvetje. 

 Rod obsega okoli petdeset vrst, od katerih ena skupina raste v naravi v osrednjem Čilu in druga v Braziliji. Prve najbujneje rastejo v sorazmerno topli zimi, vrste iz druge skupine pa takrat počivajo in rastejo poleti. S križanjem vrst brazilske in čilske skupine so žlahtnitelji v veliki meri odpravili izrazito obdobje dormance (zaspanosti, počitka) in tako sodobne sorte dajejo cvetje skoraj vse leto. Pri križanjih je sodelovalo mnogo vrst (Alstroemeria aurea, A. ligtu, A. psittacina, A. pulchela in druge), rezultat pa je trpežno cvetje, ki v vazi vzdrži nekako dva tedna. 

 Cvetje v različnih barvah in dodanih vzorcih je eksotično privlačno, prevladujejo pa bela, zlato rumena, oranžna, marelična, rožnata, rdeča, karminasta in sivkino modra barva. Vsako leto rastlina odžene iz korenikastega spleta večje število stebel, ki se končujejo s kobulom do desetih cvetov. Posebno gojene sorte odganjajo veliko število cvetnih stebel, katera porežejo takrat, ko prvi cvet začne kazati barvo. V takšnem stanju cvetje inkovk vzdrži dolga potovanja ter vse procedure od avkcije do kupca v cvetličarni. Zelo zanimiva oblikovna posebnost pri inkovkah je zasukanost listov za 180 stopinj, tako da je spodnja stran obrnjena vedno navzgor.
 

Izidor Golob, iž. arg.

Vir: 7dni

Morski levi zapustili Galapaške otoke in se preselili v tople perujske vode

Galapagos - Kolonija morskih levov, ki je domovala na Galapaških otokih, se je nepričakovano preselila na 1.500 kilometrov oddaljen otok ob obali Peruja.

 

Galapagoški morski levi se selijo v perujske vode. (Foto: naturetrek.co.uk)

Perujska Organizacija za raziskovanje in ohranitev morskih živali (Orca) je sporočila, da gre za prvi zabeleženi primer, ko je kolonija galapaških morskih levov zapustila svoje domače vode okoli otočja, ki pripada sosednjemu Ekvadorju. Preselilo se je okoli trideset živali v skupini.
Orca je sporočila, da se morski levi selijo, ker se morje ob obali Peruja segreva. “Še nikoli se ni zgodilo, da bi se prebivališče galapaških morskih levov premaknilo izven otočja. Posamezni morski levi so sicer že bili opaženi v Ekvadorju in Kolumbiji, nikoli pa se ni preselila cela kolonija,” pravi predsednik Orce Carlos Yaipen.
Za selitev Yaipen krivi globalno segrevanje. “To je posledica prilagajanja podnebnim spremembam. Pogoji v morju okoli Peruja so zdaj podobni galapagoškim.”
Raziskovalci so odkrili, da so se vode okoli perujskega otoka Foca v zadnjem desetletju dvignile s povprečnih 17 na 23 stopinj Celzija. To je podobna temperatura, kot jo imajo vode okoli Galapagosa, ki je postal najljubša destinacija turistov in botanikov zaradi svojega edinstvenega ekosistema in slovesa, da gre za živ laboratorij evolucije.
Orca opozarja, da se bodo zdaj zaradi toplejših voda ob Perujsko obalo začele priseljevati tudi druge vrste morskih in obmorskih živali.

Vir: Dnevnik

Pravilo – najprej otroci in starejši

Perujske oblasti so rešile še 1400 turistov, ki so bili zaradi slabega vremena in poplav ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. 800 ljudi na rešitev še čaka.

 

Foto: Reuters

Izboljšanje vremena je perujskim reševalcem v kraju Aguas Calientes in na znameniti Inkovski poti omogočilo, da so s helikopterjem prišli do turistov, ki so tam ujeti že od sobote, ko so se zaradi močnega dežja sprožili številni plazovi in jih odrezali od sveta.

Prizadeto območje je uspelo zapustiti tudi slovenskemu državljanu Bogdanu Oražmu, ki je za oddajo 24UR ZVEČER povedal, da evakuacija poteka stalno in bodo najverjetneje - če bo šlo tako naprej - kmalu rešeni vsi ujeti.

Ker je zapadlo več dežja kot v zadnjih 15 letih, so reševalci od ponedeljka rešili že 2500 ljudi, še vedno pa jih je ujetih okoli 800. Te nameravajo rešiti ta konec tedna. Evakuacija poteka po kriteriju starosti – prednost imajo otroci in starejši. "To pa je bila dogodivščina! Malce večja, kot smo pričakovali!“ je ob rešitvi povedal 46-letni Karel Schultz iz ZDA.
Po koncu nočne more, v kateri je umrlo najmanj pet ljudi, bodo območje, ki ga na leto obišče več kot 400.000 ljudi, za nekaj tednov zaprli. A beda se bo nadaljevala za tisoče domačinov, ki so v tej naravni nesreči izgubili svoje domove.

(Foto: Reuters)

Zmanjkuje jim hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul eden od 40 plazov, sicer spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju zmanjkovalo hrane.

Vir: 24 ur

Ujetim turistom zmanjkuje hrane

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.


V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.
Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.
Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

Vir: 24ur