Showing posts with label muzika. Show all posts
Showing posts with label muzika. Show all posts

03 June 2010

Joaquin Sabina navdušil v Limi

Sinoči sem se udeležila dolgo pričakovanega koncerta španskega kantavtorja Joaquina Sabine.V Jockey Clubu se nas je zbralo več kot 8000. Sabina je že dolgo let eden mojih najljubših glasbenikov, kljub temu, da je poznan kot ženskar, pijanec in odvisnik od drog. Je pač frajer in piše najlepše ljubezenske pesmi na svetu, pa tudi rock mu ni tuj. V časniku El Comercio so lepo zapisali, da je za ženske njegov hripav glas kot dotik neobrite moške brade. Pika, ampak ostaja seksi ...


Skozi več kot triurni koncert je Joaquin večkrat polaskal Perujcem, za kar je vselej pokasiral evforično vpitje. S to deželo ga veže posebna vez. Njegova žena Jimena, s katero imata dve hčeri, je namreč Perujka. Sabina je velik ljubitelj pisca (perujskega grozdnega žganja) in perujske kuhinje, in ima velike prijatelje med perujskimi umetniki in literati -Alfreda Bryca na primer omenja tudi v eni svojih pesmi.


Včeraj smo uspeli slišati nekaj pesmi z zadnjega albuma, npr. Tiramisu de limon in Viudita de Cliquot, starejše ljubezenske "šlagerje" (Contigo, El amor se llama el juego ...), dve mehiški rančeri (Y nos dieron las diez in Noches de boda) , par flamenkovsko navdahnjenih in nekaj rockerskih komadov (Pastillas para no sonar, La del pirata cojo ...), seveda pa ni manjkala njegova "perujska" - Rosa de Lima.


Turneja Vinagre y rosas (Kis in Vrtnice) je bila Joaquinova zadnja velika turneja. Odslej bo nastopal le še v manjših klubih.     

29 October 2008

Če bi iztrebili perujske flavte ...

... bi se zgodilo nekaj strahotnega. Požrla bi nas kosmata smrt!

Ne verjamete? Oglejte si South Park - Pandemic.

1210. epizoda



1211. epizoda

09 May 2008

Juan Vasle navdušil v Limi

Lima, 8. maja 2008 – V okviru V. vrha EU-LAK, ki bo potekal prihodnji teden, 16. in 17. maja v Limi v Peruju, je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike pripravilo odmevni koncert prvaka ljubljanske Opere Juana Vasleta, ki je polno dvorano kulturnega centra Inca Garcilaso v Limi navdušil z večerom slovenskih pesmi ter pesmi argentinskih, brazilskih in perujskih skladateljev. Po koncertu je slovenski veleposlanik v Buenos Airesu pripravil sprejem v čast slovenskega predsedovanja EU.


Basbaritonist Juan Vasle je sinoči s slovenskimi in južnoameriškimi samospevi in narodnimi pesmimi navdušil polno dvorano kulturnega centra Inca Garcilaso v Limi v Peruju. Na klavirju ga je spremljala argentinska pianistka Haydée Trinca. Koncert je priredilo slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in ga predstavilo kot osrednji kulturni dogodek Slovenije, ki predseduje Evropski uniji, v okviru petega vrha EU-LAK.

Prvak ljubljanske Opere je v prvem delu izvajal samospeve Benjamina Ipavca, Emila Adamiča, Hrabroslava Volariča, Josipa Pavčiča in slovenske narodne. V drugem delu so bili na programu Argentinci Carlos Guastavino, Alberto Ginastera, Carlos Gardel, Brazilca Heitor Villa-Lobos, Jaime Ovalle ter Perujca Alfonso De Silva in Chabuca Grande. Domači poslušalci so bili še zlasti veseli izvedbe slovite pesmi La Flor de la Canela legendarne pevke in skladateljice Chabuce Granda. Ta valček namreč velja za drugo perujsko himno. Vasle in Trinca sta dodala še arijo Filipa iz opere Don Carlos.

Na koncertu so bili navzoči slovenski veleposlanik Avguštin Vivod, direktor kulturnega centra Inca Garcilaso Antonio Cisneros Campoy in ravnatelj državnega glasbenega konzervatorija Ruben Valenzuela Alejo, predstavniki diplomatskega zbora, akreditiranega v Limi, predstavniki različnih perujskih ministrstev ter več kot dvajset v Peruju živečih Slovencev.

Vir: http://www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/3247/24423/

17 April 2008

Pamela Rodriguez

Pamela je zanimiva mlada perujska kantavtorica. Prihaja iz glasbene družine, izoblikovala pa se je v Texasu, ZDA. Debutirala je v operi Rosa de Lima l. 2003. 2006 je bila nominirana za Grammyja za najboljšo mlado izvajalko. Za svoj prvenec Peru Blue je prejela zlato in platinasto ploščo, večkrat pa je bil nagrajen tudi njen drugi album En la orilla. Pamela rada kombinira tradicionalne perujske ritme s klasičnimi, pop, jazz ... in je prava osvežitev na perujski glasbeni sceni. Slišala sem jo na perujsko-ameriškem kulturnem inštitutu v sklopu jazz festivala. Punca je delovala na odru izjemno sproščeno. Bila je bosa, nenaličena in kar naprej je plesala. Posebno se je razživela ob afro-perujski glasbi. Zapela je več svojih skladb, ter nekaj stvaritev znamenitih perujskih skladateljev, kot sta Chabuca Granda in Javier Lazo. Malo me spominja na Sade - pri bolj mirnih komadih. Ima lep glas, dobra pljuča, izvirna besedila in predvsem veliko pozitivne energije. Meni je zelo všeč in upam, da kje najdem njen CD.

Upam, da video dela. Posnetkov na youtube (najbrž zaradi slabe povezave) namreč ne morem videti.

11 April 2008

V hiši žensk

Bila sem povabljena na Cristinino rojstnodnevno zabavo. Cristina je punca Cesarjevega brata Jhonnyja. Vedno je nasmejana in veliko in hitro govori. Po videzu me malo spominja na Karmen Stavec. V Peruju izkoristijo vsak praznik za bučno zabavo. Povabijo vse sorodnike, prijatelje in sosede. Kolikor jih pač spravijo v stanovanje. Nihče se ne pritožuje nad hrupom in nobene nevarnosti ni, da bi rajanje prekinila policija. Do zgodnjih jutranjih ur ostanejo na nogah tako otroci kot babice in dedki. In prav vsi plešejo. Plesu se pač ni mogoče izogniti, ker te slej ko prej zvlečejo na plesišče sredi dnevne sobe. Plesal je tudi stric, ki je zaradi nesreče pri delu ostal brez rok. Na desnici ima kavelj, ki je videti prav srhljivo. Ata je kar naprej tovoril iz kuhinje steklenice piva, s katerim so nam polnili decilitrske kozarčke. Potem smo plesali. Najprej huayno, potem salso in še negroide (na afro-perujsko glasbo). V teh ritmih sem že čisto domača in vedno dobivam komplimente :) Vrhunec večera je bila marinera, ki sta jo bosonogi in z belimi robci v rokah suvereno odplesali Cristina in njena mama. Ostali smo ju spodbujali z vriskanjem in ploskanjem. Marinera je ples s severa Peruja. Pri Cristini doma ima posebno mesto, saj njena mama prihaja iz Chiclaya. Gre za neko mešanico kreolske glasbe in klasične koračnice. Začne se vselej z glasnim bobnanjem. Pri plesanju se čuti tudi nekaj španskega vpliva (flamenko). V Peruju vsakoletno prirejajo tekmovanja v tem plesu, ki ga je res užitek gledati. Fantje dvorijo dekletom, ki jih z belimi robci vabijo k sebi in jih vedno znova odganjajo.

Zakaj naslov V hiši žensk? Cristina biva skupaj s svojo mamo, babico, tremi sestrami in svojo hčerko Valerio. Pa ne vem, če ni zraven še ena teta. No ja, sicer je v bajti tudi ata, ampak ga babnice zlahka preglasijo. Dekleta so vedno vesela moške družbe, posebno če se kaj proslavlja, saj vse izjemno rade plešejo. Fotke z zabave še čakam.

08 May 2007

Jarana criolla

V Limi biva okrog 8 milijonov ljudi, toda v tisku bomo zasledili manj družabnih dogodkov kot npr. v Ljubljani. Kulturno življenje je rezervirano za elito, zato znajo biti vstopnice za razne prireditve drage kot žafran. To še ne pomeni, da se v Limi nič ne dogaja. Vedno je na voljo kakšna dobra peńa, koncert salse ali fiesta chicha (perujska veselica). Jaz seveda obožujem peńe, kjer igrajo kreolsko in afro-perujsko glasbo. Tu lahko srečamo res prave mojstre, predvsem so me navdušili nekateri kitaristi in »bobnarji«. Izvrsten šov, zanimiv za vsakega turista, boste našli ob vikendih v Barrancu, v peńi De Rompe y Raja ali v lokalu Brisas del Titicaca v centru Lime. Tu vam bodo predstavili kopico tradicionalnih perujskih plesov in glasbil. Z malo sreče se da videti državne prvake v kateri izmed kategorij. V Rompe y Raja smo pred tedni praznovali Dantejev rojstni dan in tam sem med drugim uspela videti otroška državna prvaka v marineri. Moram priznati, da sem ob tem nastopu skoraj zajokala. Enkratna sta.

Na prvem posnetku Carlos Granda poje valčke (ja, poimenoval se je po kraljici Chabuci) v neki peńi v Mirafloresu. Aleš, tam nekje, kjer si se ti zastrupil ;) Škoda, da je na posnetku tako slab zvok ...


Če ne deluje, kliknite tu.

Ste na kak pomemben večer v Mirafloresu pozabili kamero doma? S polaroidom vas lahko posname Toto Africa, nekoč slaven televizijski komik in bobnar, ki danes životari na "ulici pic". Začudil se je, ker sem hotela tudi njega na fotki, vendar je vseeno za trenutek zaupal aparat natakarju. Celo posvetilo sem dobila - piše: V spomin od kanibala Toto Africa ... Uhm, tisto z ljudožercem mi ni bilo preveč všeč. Sem se kar zdrznila in se spomnila na Maria Poggija, ki prav tako kolovrati po teh ulicah - psihiater, ki je pred leti zadavil perujskega Jacka razparača, zdaj pa po Limi prodaja svojo knjigo "Vem samo, da sem idiot"(Z njim se še nisem fotografirala;)

Tu pa lahko vidite, kako nastanejo Shakire. Deklica ima še sestro in dva brata, ki prav tako obvladajo afro ritme. Mlajši bratec je kasneje prevzel bonge, zvonce in kastanjete in nam dal vedeti, da vaja še ne naredi mojstra. Ritem je v krvi. Otroci na odru očitno neizmerno uživajo, vseeno pa se mi ne zdi prav, da ob tako poznih urah plešejo po pivnicah in barih (skoraj vsi šovi se začnejo po 11p.m.), ampak to je že tematika za kak drug članek.


Če ne vidite posnetka, kliknite tu.

Diskoteke in salsoteke so odprte do kakšnih 3h zjutraj, v vsakem distritu se najde kaj zanimivega, najbolj »ziher« za žur pa je Barranco.

V soboto sta se poročila Ricardo (Cesarjev kolega s faksa) in Melissa ter naju povabila na zabavo pri Ricardu doma. Ceremonijo (ki je bila kar v hiši) sva s Cesarjem žal zamudila, ker sva morala po nakupih za svečani dogodek. Sprva sem se počutila kot na kakšni osnovnošolski zabavi, potem pa sem se nekako privadila ter plesala z ženinom in ostalimi povabljenci salso, merengue, cumbio, bachato ter celo huayno in reggaeton. Bilo je prav fino in z nevesto sva se tako zaklepetali, da so naju vlekli narazen. Ta vikend bomo v kakšni peńi skupaj praznovali moj rojstni dan in prvi teden srečnega zakona mladoporočencev. Za rojstni dan sem od Johnnija in Cristine dobila veliko torto »selva negra« (črna džungla). To je v Peruju nekaj takega kot v naših krajih sacherca. Moram reči, da je zelo okusna :). S Cesarjem sva si privoščila tudi obilno kosilo v eni boljših cevicherij v Limi -
Pe(s)cados Capitales, kjer lahko naročite Nezvestobo, Pohlep, Lenobo in podobno poimenovane morske jedi za vse prste polizat. Povedati je treba še, da vam bodo ob rojstnem dnevu v marsikaterem lokalu kelnarji pripravljeni zapeti Happy birthday, če slučajno v bližini ne bi bilo nobenega muzikanta ;)

Hvala vsem za čestitke in lepe želje!!

06 April 2007

Most vzdihljajev in Velika Chabuca

Puente de los suspiros oz. Most vzdihljajev je znan po istoimenski pesmi kraljice kreolske glasbe Chabuce Grande. Priznam, od lesenega mostu sem pričakovala kaj več, vsaj kak potok spodaj. Mostič se nahaja prav blizu glavnega trga v Barrancu (plaza de San Francisco), za moje pojme enega najbolj očarljivih predelov Lime, in povezuje dva griča. Včasih je pod njim tekla rečica, danes pa v soteski na veliko gradijo stanovanjske zgradbe in lokale. Za razliko od beneškega, tega mostu niso poimenovali po vzdihljajih ujetnikov na poti v smrt, temveč po vzdihljajih zaljubljencev. Odprli so ga na Valentinovo leta 1876. Preživel je vojno za Pacifik in bil hudo poškodovan 14. januarja leta 1881, ko so čilenske čete požigale mesto. Blizu mostu sta v bronu ovekovečena Chabuca Granda in njen Jose Antonio. Chabuca je pač legenda in si v Limi, prestolnici kreolske glasbe zasluži svoj spomenik. Jose Antonio je nek caballero, ki mu je Chabuca posvetila pesem, enega najznamenitejših perujskih valčkov. Gre za kreolskega kavalirja, ki s svojim konjem plesnega koraka (caballo de paso peruano - nekaj takega kot naši Lipicanci, le da niso beli), belim lanenim pončom in robcem »hipi hapa« odpeketa po svojo rožo iz Amancaesa.

Por una vereda viene
cabalgando José Antonio
Se viene desde Barranco
a ver la flor de Amancaes
En un berevere criollo,
va a lo largo del camino
con jipi japa pañuelo
y poncho blanco de lino

Mientras corre la mañana,
su recuerdo juguetea
y con alegre retozo el caballo pajarea
fina garúa de junio
le besa las dos mejillas
y cuatro cascos cantando
van camino de Amancaes

Qué hermoso que es mi chalán
cuán elegante y garboso
sujeta la fina rienda de seda
que es blanca y roja
qué dulce gobierna el freno
con sólo cintas de seda
al dar un quiebro gracioso
al criollo berevere

José Antonio, José Antonio
por qué me dejaste aquí
cuando te vuelva a encontrar
que sea junio y garúe
me acurrucaré a tu espalda
bajo tu poncho de lino
y en la cinta del sombrero
quiero ver los amancaes,
que recojas para mí
cuando a la grupa me lleves,
de ese tu sueño dorado
de tu caballo de paso
aquel del paso peruano.



Na pečini nad morjem, levo od spomenika, je skrit nadvse prijeten lokalček s prekrasnim razgledom. Imenuje se El nuevo acantilado de Barranco. Sem lahko pride poslovnež podpisat pogodbo, prijateljice na kavico, parček na romantično večerjo. S tem placom nikakor ne morete zgrešiti. Zanimivo je, da je lokalček prazen, medtem ko je ogromna, škandalozno modro popleskana piščančnica ob mostu vedno nabito polna ...