EU in Latinska Amerika končali spor zaradi banan

Pomoč afriškim, karibskim in tihomorskim državam iz skupine ACP pomagala pri prilagajanju

EU in države proizvajalke banan v Latinski Ameriki so končale 16 let trajajoč spor glede banan, ki velja za najdaljši trgovinski spor v zgodovini. EU bo carine na banane iz latinskoameriških držav postopno spustila s 176 na 114 evrov na tono.

Ženeva - EU in države proizvajalke banan v Latinski Ameriki so končale 16 let trajajoč spor glede banan, ki velja za najdaljši trgovinski spor v zgodovini. EU bo carine na banane iz latinskoameriških držav postopno spustila s 176 na 114 evrov na tono, istočasno pa bo afriškim, karibskim in tihomorskim državam iz skupine ACP pomagala pri prilagajanju.

Spor ima dolgo zgodovino, saj prve tožbe proti uniji pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) segajo že v leto 1993, WTO pa je že septembra 1997 razsodila, da uvozni režim Evropske unije za banane krši načelo enakopravnega dostopa vseh proizvajalcev banan na trg unije.

Pravila WTO namreč zahtevajo, da mora članica WTO za vse ostale članice uveljaviti enotno carinsko dajatev (t.i. načelo nediskriminacije), EU pa je državam iz skupine ACP, večinoma nekdanjim kolonijam evropskih držav, ponujala ugodnejši - v okviru določene kvote celo brezcarinski - uvozni režim kot latinskoameriškim državam.

v skladu s sporazumom, ki so ga v torek zvečer na sedežu WTO v Ženevi parafirale Evropska komisija v imenu EU in skupina latinskoameriških držav (Kolumbija, Panama, Ekvador, Kostarika, Honduras, Gvatemala, Peru, Brazilija, Mehika, Nikaragva in Venezuela) bo unija uvozne carine na banane iz teh držav do leta 2017 postopno znižala s 176 evrov na tono, kolikor ta znaša sedaj, na 114 evrov na tono.

Najbolj izrazito bo prvo zmanjšanje carin, saj bo EU carine znižala za 28 evrov, takoj ko bodo vse stranke v dogovoru dokončno podpisale sporazum, poročajo tuje tiskovne agencije.

V zameno pa je unija glavnim državam izvoznicam banan iz skupine ACP ponudila do 200 milijonov evrov pomoči za prilagajanje na zaostreno tržno konkurenco, še naprej pa bo zanje veljala tudi obstoječa carinsko ugodna ureditev. Latinskoameriške banane so namreč večje in tudi v EU bolj priljubljene od afriških. Leta 2008 so tako države ACP v unijo izvozile 920.000 ton banan, latinskoameriške države pa 3,9 milijona ton.

Predvsem iz Afrike zato že prihajajo opozorila pred negativnimi posledicami, ki naj bi jih dogovor imel zanje. Države niso zadovoljne niti z višino pomoči EU, predvsem manjše proizvajalke iz skupine pa bi lahko bile celo popolnoma izključene s trga unije.

Čeprav ZDA niso proizvajalka banan, pa so v preteklosti tudi same vložile več pritožb proti EU pred WTO. Največje družbe proizvajalke bana v Latinski Ameriki so namreč ameriška podjetja Chiquita, Del Monte in Dole. Prav zato so ZDA z EU v torek parafirale ločen dogovor, v skladu s katerim naj bi ameriške oblasti umaknile vse tožbe proti EU v zvezi z bananami.

Na dogovor so se pozitivno že odzvali generalni direktor WTO Pascal Lamy, ki je zatrdil, da se je s tem končala ena najbolj "občutljivih, kompleksnih in tržno pomembnih sag" v zgodovini organizacije, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veselje, da gre za dober kompromis, in ameriški trgovinski predstavnik Ron Kirk, ki pa je obenem posvaril, da gre šele za začetek procesa, saj ga morajo ratificirati še v vseh vpletenih straneh.

Vsi pa so poudarjali, da bi dogovor lahko pomenil veliko spodbudo zastalim pogajanjem o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru t.i. razvojnega kroga iz Dohe. Voditelji skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) so septembra izrazili željo, da bo krog iz Dohe sklenjen naslednje leto, vsaka razrešitev spora, ki bremeni mednarodne trgovinske odnose pa je po mnenju vpletenih pomemben prispevek k uspehu pogajanj.

Vir: Delo

Poslovne navade in običaji v Latinski Ameriki

12.02.2009 ob 11:12

Kako potekajo poslovna pogajanja v Latinski Ameriki? Ali se poslovni bonton na drugi strani celine bistveno razlikuje od evropskih poslovnih navad?

Latinska Amerika
Ima vse tople značilnosti Španije in Portugalske (Brazilija), vendar začinjene s krajevno barvitostjo in z manj togosti od nekdanjih osvajalcev. Najbolj evropska sta Argentina in Čile ter Kostarika. Ljudje so si podobni v navadah, večinoma je razlika med nižinskimi in višinskimi predeli, kjer so ljudje bolj zadržani, kot ostali. Recimo to najbolj velja za altiplano (visoko planoto) v Boliviji in Peruju, ter drugod po Andih. Argentinci in Čilenci zaradi večjega odstotka evropejcev, spominjajo bolj na »Italijane«. V Mehiki vas bodo sprejeli topleje, če boste povedali, da ste iz Evrope in ne Američan, da o Kubi niti ne govorimo.

Poslovna pogajanja so dolga, potrebujejo precej časa, da zaupajo poslovnemu partnerju, čeprav dajejo vtis odprtosti. Ponavadi se dogovori ne sklenejo na prvem sestanku, morda tudi na več sestankih ne, dostikrat se lahko ure in ure pogovarja na dolgo in široko. Zelo pomembno je da se spoštujejo nazivi in hierarhija. Posetnice se izmenujejo na začetku sestanka, zelo jih lahko užalite, če si kaj zapišete na vizitko, ki so vam jo dali.

Rokovanje na splošno ni tako pogosto, več je poljubljanja na lice in objemov. Za razliko od Severnih Američanov, ker so najpogostejši pol objemi.

Južna Amerika
V osnovi med prebivalstvom posameznih držav in njihovimi navadami ni nekih večjih razlik. Tudi nekih posebnih problemov ni. Čeprav so vsi zelo ponosni na to kar so. Tudi sicer si ljudje tukaj ne delajo veliko skrbi, v primerjavi z nami, ni naglice, vse poteka bolj počasi, sproščeno, ure in točnost ne igrajo velike vloge. Zelo lahko je navezati stike, veliko se medsebojno obiskujejo, pri tem je vedno veliko hrane in pijače. Družinske vezi so močne. Na splošno so vljudni in prijazni; na ulici, v trgovinah, restavracijah. Promet je ponavadi, za naše razmere, čista zmeda, bolje bo da ne vozite sami, vsaj v velikih mestih.

Drugi skupni imenovalec je politika. Vse države so si delile skozi 60., 70., 80. izmenjujoča obdobja šibkih demokratičnih vlad in vojaških udarov, znova in znova. Ko so se pojavile šibke demokratične vlade so se ljudje zaradi njihove neuspešnosti obrnili k vojski, ob izdatni podpori američanov, v upanju na njihovo domnevno čast in poštenje, po razočaranju pa ponovno k volitvam. Očitno se ni obnesno in danes se verjetno nihče ne bi obrnil več na vojsko za politične rešitve. Nauk je bil le prehud, pa tudi hladna vojna je končana in z njo zunanja »podpora«.

Delovni čas se spreminja glede na podnebje in tradicijo. Velika mesta imajo neprekinjen delovnik od 9.00 do 18.00. Drugje razpolovijo štiri dopoldanske ure in štiri popoldanske z dve do tri urno prekinitvijo za kosilo in siesto. Bliže kot ste ekvatorju, topleje je in manj se pričakuje nošnja poslovne obleke in zlasti kravate. Izjema so velika mednarodna podjetja, ki imajo predpisano svoj način oblačenja, ki je gotovo bolj ureden od okolja, ki jih obkroža.

Poslovno kosilo ali večerja je priložnostna ob predhodnem dogovoru. Običajno je večerja v družinskem krogu, tudi kosilo v velikem delu izven večjih mest. Če ima stranka akademski naziv, jo oslovite z njim, recimo; Ingeniero, Doctor, Profesor, ali s priimkom. Naslavljanje po imenu ni splošno sprejeto, razen mogoče med mladimi. Vsekakor ne začnite sami s tem, a sprejmite, če vam predlagajo.

Druga večja razlika je med prebivalstvom v nižinah, ki so živahnejši in neposredni in v Andih, kjer so bolj zadržani, recimo Bolivija in Peru. To velja tudi za domorodne indijance.

Dana beseda velja a pazite in bodite previdni, s kom in kje in kako. Podkupovanje med (zlasti) državnimi uslužbenci in drugje velja za razširjeno.

Vsa celina je zelo katoliško verna in predvsem pogovori na to vsebino so lahko dvorezni in vam škodijo pri poslih.

vir: Priročnik Direktor – ZEN vodenja

http://www.poslovni-bazar.si/

Bežijo pred sekirami

Opažam, da je veliko zanimanja za „novo“ pleme staroselcev v Braziliji. Članke o plemenu „Envira“ (kar je napačno - Envira je sicer reka, in ne ime plemena) sem prebirala tudi na slovenskih internetnih straneh. Zanimivo, kako drugačni so od perujskih ;) Perujski mediji ne govorijo o novem, neznanem plemenu, temveč o pripadnikih Mashco Piro ali Murunahua, jezikovne družine Pano, ki so zbežali iz Peruja na brazilsko stran (približno 5 km od meje), ker jim s sekanjem gozdov v pokrajini Purus Perujci krčijo življenjski prostor. Gre za največjo od štirih skupnosti, ki bivajo v provinci Acre, in njihov obstoj je znan že od leta 1910. Brazilci so baje objavili fotografije staroselcev, da bi svetovna javnost pritisnila na Peru in da bi se nehalo nekontrolirano izsekavanje amazonskega pragozda. Mashco Piro, ki živijo globoko v džungli, prav na perujsko-brazilski meji, so nomadi, in se v bistvu ne ve, ali so resnično pred čim bežali. Baje so tovrstne koče iz suhega listja tipične za prebivalce vzhodne, brazilske strani džungle.

S temi ljudstvi niso uspeli stopiti v stik niti Inki, ki so si podredili polovico Južne Amerike, sicer pa najstarejše arheološke najdbe v Amazoniji segajo v obdobje okrog 3.000 pnš. V kratkem se bo globoko v džunglo odpravila skupina strokovnjakov (antropologi, sociologi in prevajalci), da bi ugotovili, ali tam resnično prihaja do nedovoljenega izsekavanja. Obiskali bodo staroselsko skupnost Puerto de Paz (Luka miru), katere pripadniki že imajo stik stik s civilizacijo, izogibali pa se bodo kontaktu s skupnostmi, ki želijo bivati v osami. Upajmo, da tovrstne ekspedicije ne bodo bolj v škodo kot v korist staroselcev. Mnogi namreč hranijo grenke spomine na stik s „civiliziranim“ človekom, ki jih je zasužnjeval (kavčukarji in divji drvarji) in jih okužil s smrtonosnimi boleznimi. Ne pozabimo, da je za te ljudi smrtonosna že navadna gripa. Staroselci imajo še preveč razlogov za to, da se ogibajo stika z ostalim svetom.

Veliko grožnjo pragozdu predstavljajo tudi naftne ploščadi in promet z nedovoljenimi drogami. V džungli je skritih malo morje laboratorijev, kjer v suženjskem razmerju trpi veliko ugrabljenih ljudi, med njimi pa je bržkone tudi mnogo staroselcev. Pred kratkim je prišlo do konflikta med vodstvom naftne ploščadi Pluspetrol Norte in delavci - staroselci v naselju Andoas, v amazonski provinci Loreto. V sporu so bili ubiti trije domačini, več deset pa je bilo ranjenih. Pred časom so staroselci na tem območju zahtevali poostren nadzor nad odplakami obrata, ki dnevno izčrpa 23.000 sodčkov nafte in močno onesnažuje amazonske vode (predvsem reko Corrientes), a mislim, da se doslej še ni nič premaknilo na bolje.

Tudi OZN skrbi onesnaževanje življenjskega prostora staroselskih skupnosti in je od perujske vlade zahtevala podrobno poročilo o tej problematiki do konca tega meseca. V začetku leta je namreč organizacija dobila zastrašujoče podatke o vplivu dejavnosti povezanih z izkoriščanjem naravnih virov na zdravje in življenjski slog skupnosti Achuar, Quechua in Urarinas. Kljub opozorilom perujska vlada še naprej izdaja koncesije za črpanje nafte in zemeljskega plina v Amazoniji. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da se je na brazilsko stran džungle preselilo že več družin in da se bodo te selitve dogajale tudi v prihodnje, če perujska vlada ne bo ukrepala. Brazilija je baje že poskrbela, da lahko staroselske skupnosti v nedotakljivih predelih džungle nemoteno žive po starodavnih principih.

Sorodni članki:

V perujski džungli so odkrili novo pleme

Pisani prebivalci Chanchamaya

Kje so človekove pravice ob vrhu EU-LAC?

Ljubljana/Lima - V perujski prestolnici Limi bo 16. in 17. maja 2008 potekal vrh med Evropsko unijo (EU) ter Latinsko Ameriko in Karibi (LAC), ki je eden izmed vrhuncev slovenskega predsedovanja EU. Vrh EU s tretjimi partnerji je najvišja oblika srečanja, ki jo EU izvaja na politični ravni.

V Amnesty International Slovenije (AIS) ob tej priložnosti opozarjajo na erozijo človekovih pravic na vrhu. V dosedanjem delu s predsedstvom EU so namreč opazili šibko voljo za naslavljanje tem človekovih pravic, saj prevladujejo predvsem gospodarske in politične teme.

Pred pripravami na vrh je Amnesty International slovensko predsedstvo pozvala, da dogodek izkoristi kot priložnost za izboljšanje nekaterih ključnih področij človekovih pravic v državah LAC, kjer zaznavajo številne hude kršitve, ki so po državah zelo raznovrstne. AI poudarja, da mednarodno skupnost čaka veliko dela in odgovornosti na tem področju.

Varovanje zagovornikov človekovih pravic in članov delavskih sindikatov je ključnega pomena za zagotavljanje pravic v praksi in ima daljnosežne posledice, zato bi morala EU v popolnosti uveljaviti smernice glede zagovornikov človekovih pravic in zahtevati zagotovilo partnerskih vlad, da bodo sprejele vse ukrepe za dokončno prenehanje njihovega sistematičnega nadlegovanja. Samo v Kolumbiji, ki jo tudi sicer pretresajo izvensodne usmrtitve, je bilo med januarjem 1991 in decembrom 2006 ubitih kar 2.245 članov delavskih sindikatov, 3.400 jih je bilo žrtev groženj oboroženih paravojaških in gverilskih skupin, 138 pa jih je 'izginilo'.

AI tudi opozarja na nujnost zagotovitve učinkovitega in enakega dostopa žensk do zdravstvene oskrbe. EU bi morala že med pripravami na letošnje svetovno leto zdravja perujsko vlado pozvati, da zagotovi vsakomur pravico do prostega dostopa do zdravstvene oskrbe in informacij. Stopnja umrljivosti otrok in mater v Peruju je še vedno najvišja v regiji, saj so ne glede na strmo rast gospodarstva v zadnjih letih vložki v zdravstvo najnižji v regiji.

Zagotavljanje varnosti za vse skupnosti. Predsedstvo mora spodbuditi Brazilijo, da začne reševati problem sistematičnega kršenja človekovih pravic in nasilja v državi, še posebno policijskega nasilja ter nasilja nad ženskami. EU mora tudi pridobiti zavezo Mehike za preučitev in preprečevanje nadaljnjega nasilja in groženj v povezavi z gradnjo jezu La Parota in zagotoviti soodločanje ljudi, ki jih bo jez zadeval in ki sodijo med izjemno marginalizirane skupnosti.

Varovanje migrantskih in manjšinskih delavcev je zelo pereč problem človekovih pravic, s katerim se sooča med drugim tudi Dominikanska republika. EU mora opozoriti to državo na prepoved diskriminacije Haitijcev in da nemudoma uresniči do migrantov prijazne politike, ki spoštujejo človekove pravice, in prepozna vsem otrokom, rojenim v Dominikanski republiki, enake pravice brez diskriminacije.

AI opozarja tudi na vprašanje poslovanja z odgovornostjo do človekovih pravic, kjer bi morala EU izpostaviti pomen, vlogo in odgovornost držav in podjetij, vključno z evropskimi, do varovanja človekovih pravic v regiji. Gospodarsko sodelovanje in razvoj poslovanja ne smeta pozabljati obstoječih odgovornosti po mednarodnem pravu človekovih pravic, saj obstaja zelo pomembna povezava med gospodarstvom in človekovimi pravicami. Vsi gospodarski akterji se morajo tega zavedati in prevzeti odgovornost, države pa imajo dolžnost varovati ljudi na svojem ozemlju pred kršitvami človekovih pravic, vključno s kršitvami, ki jih povzročajo podjetja.

AIS opozarja, da se EU tokrat ni izkazala. Po njihovih izkušnjah v Delovni skupini Sveta EU za Latinsko Ameriko (COLAT), ki vrh pripravlja in tudi vodi, ni bilo posluha za vključitev človekovih pravic na vrh v Limi in razpravo v zvezi s tem. AIS poudarja, da se COLAT ni želel niti sestati s predstavnico južnoameriških nevladnih organizacij iz Kolumbije, niti ni bil zainteresiran za vsebinske pogovore o človekovih pravicah v regiji in je odrival tematiko na druge organe Sveta EU kljub izrecnim določilom prava EU o vključevanju tematike človekovih pravic na vseh ravneh ter v vse organe in telesa EU.

"Čeprav se je EU zavezala k zaščiti človekovih pravic v stikih s tretjimi državami na vseh ravneh, v praksi te pogosto ostanejo povsem ob strani. Zavedamo se pomena gospodarskih stikov med EU in LAC, vendar pa številni izzivi prava človekovih pravic zahtevajo takojšnjo pozornost in odziv mednarodne skupnosti – in ravno tu EU z zatiskanjem oči ter preveč plahim pristopom ne izpolnjuje svoje zaveze," je bila ostra Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenije.

Do danes tako v AIS niso prejeli nobenega odziva na njihova opozorila glede kršenja človekovih pravic v regiji LAC niti odgovora, kako bo Evropska unija zagotovila, da bo njena zaveza k človekovim pravicam postavljena v ospredje njenih odnosov z državami Latinske Amerike v prihodnosti. Zdi se, da bodo tudi tokrat človekove pravice pozabljene.

Turinova je na koncu še dodala, da v AIS: "še vedno upamo, da bo Evropska unija izpolnila svojo obveznost in naslovila vprašanja človekovih pravic v regiji, tako med formalnimi kot neformalnimi pogovori in s tem pripomogla k spremembam. Samo lepe zaveze na papirju o vključevanju problematike človekovih pravic v razgovore namreč ne bodo pomagale tisočim posameznikom, ki so jim vsak dan kršene njihove osnovne pravice."

Vir: http://www.amnesty.si/sl/node/1115

Slovenščina v perujski vladni palači

Danes sem spremljala sprejem Janeza Janše v perujski vladni palači. Moram reči, da se mi je kar milo storilo, ko sem slišala slovenščino na perujski nacionalni televiziji. Za Perujce je vrh ALC-UE izjemnega pomena. V javnih občilih govorijo le še o tem, predvsem pa mirijo prebivalce prestolnice, ki so razjarjeni zaradi prometnega kaosa.





Danes bo cel dan med drugim zaprta tudi avenija Javier Prado, glavna vpadnica in arterija Lime. Taksiji, kombiji in avtobusi so se primorani premikati po polžje, Castaniedin projekt s trolejbusom (glej video spodaj), zaradi katerega že dolge mesece trpijo vozniki, pa je že dobil status pravljice.


Janša je povedal, da ga je impresionirala perujska ekonomska politika, ki bi morala biti vzor ostalim državam Latinske Amerike. Garcii je obljubil, da se bo kmalu vrnil v Peru, med drugim tudi zato, ker je velik ljubitelj gora. Svetovni voditelji so se zbrali v Peruju, da bi govorili o najbolj perečih problemih v tem času - o revščini in klimatskih spremembah. Pogovori bodo potekali v nacionalnem muzeju (Museo de la Nacion) v San Borji, novinarsko središče pa so uredili v Narodni knjižnici (Biblioteca Nacional). Na vsakem vogalu San Borje je najti vsaj enega policista, ampak mene zaenkrat še noben od njih ni prosil za identifikacijo. Na hribu San Cristobal bodo pripravili ognjemet, v parku Kennedy pa so postavili oder, kjer se bodo vrstili različni koncerti in prireditve. Odprli so nekaj umetnostnih razstav in se poklonili enemu največjih bogastev Peruja - krompirju, javnost pa še vedno najbolj zanima, kakšen škandal bo tokrat zanetil Hugo Chavez.

Recept: Estofado de pollo

Estofado de pollo kuhajo marsikje v Južni Ameriki. Gre za precej preprosto in dokaj hitro pripravljeno jed. Slovenski prevod bi bil verjetno kar piščančja obara. Moj recept zanjo je sicer še bolj preprost, ker ne maram preveč začimb. Pa zaenkrat uporabljam samo "evropske" oz. že preverjene sestavine.

Recept za 2 osebi:
V večji lonec zlijemo malo olivnega olja, ko se segreje, vržemo nanj par posoljenih kurjih bedrc in jih malo popečemo, zatem pa polijemo s paradižnikovo omako (ca. 50ml). Jaz uporabljam omako v vrečki "A la italiana", ki vsebuje že nekaj začimb in je kar okusna (bolj kisla). Potem vržemo v pisker še dva olupljena in na večje kose narezana velika kropirja (uporabljam sorto chancan - veliki, trdi, beli gomolji, rožnat olupek), 1 nasekljan korenček in 1 narezan paradižnik. Grah kupujem že kuhan, v pločevinki, zato ga stresem noter kasneje. Zalijemo z vodo tako, da ta prekrije nekje 3/4 sestavin. Po okusu. Začinimo po občutku. Uporabljam sol, črni poper in ščepec ene mešanice trav za mesne jedi (rožmarin, timijan, žajbelj, rumeni aji). Pustimo "pajcati" na manjšem ognju. Estofado je pripravljen, ko je krompir kuhan. Serviramo z rižem.
Med drugim lahko dodamo v estofado tudi česen, čebulo, kis, belo vino in konjak.

Najstarejše freske v Ameriki

V Peruju so pred kratkim odkrili najstarejše freske in tempelj na kontinentu Abya Yala (Amerika), stare več kot 4000 let. Gre za prvo najdbo iz arhaične dobe na severu dežele. Doslej so za najstarejše konstrukcije v Ameriki veljale piramide v Svetem mestu Caral južno od Lime (Ciudad Sagrada de Caral), ki jih datirajo v tretje tisočletje p.n.š. (ok. 2600 p.n.š) Novo odkrito naselbino so poimenovali Ventarron, nahaja pa se v bližini vasi Pomalca v dolini Lambayeque. Znanstveniki domnevajo, da je bil v svojem času Ventarron povezan s Caralom, četudi sta si naselbini zelo oddaljeni. Arheolog (odkritelj grobnic mogočnega vladarja Gospodarja Sipana – kulture Moche) in direktor muzeja Tumbas reales v Lambayequeyu (btw čudovit muzej) Walter Alva je prepričan, da gre za zibelko severnoperujskih kultur in da je tovrstnih zakladov v okolici še več. Odkrite konstrukcije na severni obali pripadajo ljudstvu, ki ga štejejo za predhodnika plemen Cupisnique, Chimu in Muchic (Mochica).

Pisana, dokaj dobro ohranjena freska v osrednjem prostoru svetišča upodablja srno ujeto v mrežo. Slikarije so izjemnega pomena, saj razkrivajo rituale te doslej neznane starodavne kulture. Srnjad povezujejo s šamanskimi obredi, pri katerih so se svečeniki pogovarjali z dušami umrlih, naseljenih v tej živali. Ikonografija se vidno razlikuje od andske, v kateri prevladujejo kače, divje mačke in različna božanstva. Presenetljivo, nikjer ni videti motivov povezanih z morjem, kar je sicer značilno za obalna ljudstva. Na severnem in južnem delu svetišča so odkrili zanimive slikarije v obliki črke V, poudarjene z rdečimi in belimi črtami.
Najstarejše slikarije v Peruju sicer datirajo v 8. tisočletje p.n. š.. Gre za jamske slike v Toquepali in Lauricochi.


Svetišče ni zgrajeno iz gline, opeke ali kamenja, temveč iz blokov blata in rečnih usedlin, prinesenih iz bližnjih rek. Tehnika gradnje dokazuje, da je šlo za visoko razvito kulturo, in doslej še niso nikjer zasledili podobnega arhitektonskega sistema. Tempelj je bil namenoma zazidan oz. zakopan, kar je značilno za severnoperujska ljudstva. O tem sem pisala že pri Mochikih. Ko se je svetišče »izrabilo«, so ga zasuli, pred tem pa ga napolnili z darovi, kot so školjke bisernice (Pinctada Maxima) iz Ekvadorja, v katere so izrezljali stilizirane obraze, živali, npr. opice in velike papige. Arheologi so odkrili tudi ogrlico iz turkizov, ovito okrog enega izmed skeletov guacamaya (are). Ostanki teh živali dokazujejo, da je imelo to območje vezi z Amazonijo in da je veljalo za strateško pomembno točko. Za oltar je v svetišču služilo ognjišče. Kult ognja je zahteval sežiganje darov. S pomočjo pepela so v ZDA po metodi radioaktivne datacije (z izotopom ogljika – ogljik-14) uvrstili gradnjo v čas 4000 – 2000 p.n.š. Alvo zelo žalosti dejstvo, da je tretjina svetišča uničenega. Okoliški prebivalci so namreč odnašali prstene bloke za gradnjo svojih bivališč in ograd za živino. Tempelj, ki meri ok. 2500 m2, je bil ob odkritju pokrit s smetmi. Pravzaprav je bilo vrh njega smetišče in pred začetkom izkopavanj so morali odstraniti za 130 tovornjakov odpadkov.

Ventarron ni edina najdba zadnjih mesecev na tem območju. Duhove buri tudi arheološko najdišče Collud, s svetiščem monumentalnih proporcev, staro med 2500 in 3000 let. Tempelj je dolg 140m in ima stopnišče široko 27m s 24 stopnicami. Zgradba je del akropole, sestavljene iz štirih templjev, zaenkrat še zasutih med plantažami sladkornega trsa. Najzanimivejša najdba v Colludu je dekoracija v visokem reliefu z motivi mačk, kač in drugih bitij.


Izkopavanja je med drugim omogočila Unidad Ejecutora 111, ki je raziskovalnemu delu na severnih obalah Peruja namenila 8 milijonov solov. Strokovnjaki menijo, da so dosedanja odkritja v tem predelu samo vrh ledene gore in da je ostalo neodkritih še najmanj 90% kulturnozgodovinskih zakladov. Žal denarja ni, ne za izkopavanja ne za vzdrževanje odkritih spomenikov. Arheologi si želijo, da bi država skladu Unidad Ejecutora 111 v naslednjem letu namenila vsaj enkrat več sredstev.

viri:
La republica
National Geographic
Correo de Chiclayo
El comercio
Peruanista


Se opravičujem za dolg premor. Lenoba in tehnične težave ... Novica o najdbi je sicer stara že par tednov, vseeno pa si zasluži prostor na mojem blogu. Poleg tega je na slovenskih straneh le skopo omenjena.

V perujski džungli so odkrili "novo" nomadsko pleme

Člani inštituta za raziskovanje naravnih virov (Instituto Nacional de Recursos Naturales-Inrena), nacionalnih parkov Manu in Alto Purus in zoološkega društva iz Frankfurta so preleteli porečje reke Las Piedras. Na bregu so opazili 5 nedavno zgrajenih začasnih bivališč iz palmovih listov in 21 domorodcev, ki so si prišli ogledat letalo, zatem pa so zbežali v džunglo. Ena od žensk je v letalo namerila puščico. Višje ob reki so znanstveniki na nabrežju odkrili še 5 opuščenih taborov s približno desetimi kočami, oddaljenih 5-15 km eden od drugega.

V tem letnem času je voda nizka, kar domorodci izkoristijo za pobiranje jajc, ki jih vodne želve zakopavajo na obalah rek, v drugih mesecih pa se posvečajo lovu, ribolovu in nabiralništvu. Nomadi se gibljejo v porečju rek Sepahua, Inuya, Mapuya, Yurua, Manu, Los Amigos, Las Piedras, Tahuamanu, Dorado, Serjali, Camisea, Timpia in Ticumpinia, na vzhodu pa prečkajo brazilsko mejo. Zanje politične meje in narodnosti ne obstajajo. Nacionalna parka Manu in Alto Purus varujeta pravice teh plemen in jim želita omogočiti nemoteno življenje po starodavnih principih.

edit: Nekateri domnevajo, da gre za pleme Mascho Piro, že videno leta 1980. Znanstveniki sklepajo, da je v Peruju še najmanj 15 podobnih plemen, največ za Brazilijo in Papuo.

Daniel Saba, predsednik uprave PeruPetro, ki namenja zemljišča pridobivanju nafte in zemeljskega plina (zaradi česar imajo mnogi prebivalci džungle zdravstvene težave, poleg tega, da jim seveda izginja življenjsko okolje) meni, da je absurdno govoriti o tem, da v džungli še obstajajo izolirana plemena.

Maja letos so v Braziliji prav tako odkrili doslej neznano pleme - Metykire, ki bivajo v rezervatu Menkregnoti (50.000 km2) v brazilski džungli. 87 Metykirov se je zateklo k bolj znanemu plemenu Kayapo, s katerim so menda v sorodu, govorijo pa tudi podoben jezik - arhaično različico kayapskega jezika. Metykiri naj bi izvirali iz nekaj družin Kayapov, ki so se v 5o. letih prejšnjega stoletja odselile globlje v pragozd (tako trdijo Kayapi) in do maja tega leta niso imeli stikov s sosednjimi plemeni, kaj šele s civilizacijo. V vas Peixoto de Azevedo so prispeli po petih dneh bega skozi džunglo. Kayapom so povedali, da so ušli belim ljudem, ki so streljali nanje in ubili 15 članov plemena. Enemu od Metykirov so v vasi oskrbeli tudi strelno rano. Sklepajo, da je šlo za divje lovce ali iskalce zlata. Metykire so odpeljali v vas Kapot, kjer zdaj bivajo skupaj s 500 Kayapi. Cepili so jih proti nalezljivim boleznim, saj so zaradi dolgoletnega življenja izven večjih skupnosti dovzetni za razne okužbe. Metykiri so iz pragozda pribežali v skromni tradicionalni opravi. Bili so oboroženi s puščicami in loki. Imeli so črno in rdeče pobarvane obraze, nekaterim moškim pa je spodnjo ustnico krasil lesen disk. Baje je kmalu po njihovem prihodu h Kayapom ena od žensk rodila zdravega otroka.

13. septembra 2007 je generalni svet Združenih narodov sprejel deklaracijo o pravicah staroselcev. Teh je na svetu ok. 370 milijonov. Deklaracija, ki varuje človekove pravice in pravico domorodnih skupnosti do zemlje in virov, pomeni veliko zmago za staroselce. Zanjo je glasovalo 143 držav, vzdržalo pa se jih je 11. Med največjimi nasprotnicami deklaracije so Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA, vse po vrsti države z velikimi skupnostmi staroselcev. Afriške dežele so glasovale za, razen Nigerije, Kenije in Burundija, ki so se vzdržale. Od latinskoameriških držav se je vzdržala samo Kolumbija, ki trdi, da so mnoge točke deklaracije v nasprotju s kolumbijskimi zakoni.

Vsak šesti otrok ne obstaja

Od 28. do 30. Avgusta bo v Asuncionu (Paragvaj) prva konferenca na temo Pravica do identitete. Vsak šesti otrok v Latinski Ameriki namreč ni registriran. 2 milijona od 11 milijonov novorojenčkov letno ne dobi rojstnega lista, kar s pridom izkorišča tudi trgovina z ljudmi. Konvencija OZN o varstvu otrokovih pravic pravi, da ima vsak otrok pravico do imena, državljanstva in pripadnosti družini. Opozarjajo, da identiteta med drugim zagotavlja otrokom zdravstveno varstvo in obvezno šolanje.
Do neregistriranih rojstev prihaja predvsem med avtohtonim prebivalstvom in v afro-ameriških skupnostih. Konferenco so organizirali OEA (organizacion de Estados Americanos), Unicef, paragvajsko ministrstvo za delo in sodstvo ter nevladna organizacija Plan Internacional. Prisostvovali ji bodo predstavniki 18 latinskoameriških držav. Skušali se bodo dogovoriti o brezplačnem vpisu v rojstno knjigo, saj veliko družin ne registrira otrok zaradi pomanjkanja denarja. Tudi oddaljenost od civilnega registra je velikokrat težava za prebivalce odročnih vasi.

L. 2002 je bilo samo v Paragvaju več kot 600.000 otrok mlajših od 11 let brez rojstnega lista, največ na ruralnih območjih.

Andski kondor in prekmurska štorklja sta sorodnika

Kondor je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Predvsem andski kondor, ki živi skoraj izključno v Peruju in je večji od druge znane vrste - kalifornijskega. Razpon njegovih kril lahko doseže 3 metre, tehta pa do 12 kg. Kondor se prehranjuje z mrhovino, zato so ga uvrščali med ujede. Tudi njegov kljun, noge in celotna postava so podobni jastrebjim. No, novejše raziskave pa so pokazale, da je ta mogočna ptica v sorodu z močvirniki, in ne z ujedami!

Ugrabljen v Južni Ameriki

Žal imam spet slabe novice. Valežana, ki sem ga omenila nekaj postov nazaj, so ugrabili nekje v Južni Ameriki. Na srečo je že na varnem. Še zdaj ne vem, kje. Z britanske ambasade mi je poslal kratek mail, sklepam pa, da se je neljubi dogodek zgodil v Peruju ali Boliviji. Fant je napisal samo, da je bil ugrabljen in skoraj zadavljen. Ne vem, kako mu je uspelo obdržati potni list. Vsekakor je imel srečo, da je sploh preživel. Ko bom vedela kaj več, vam seveda sporočim. Ob tej novici nisem ostala ravnodušna. Zakaj so se spravili na človeka, ki ga je samo srce ...

Hotela sem dobiti kakšno verodostojno informacijo o pogostosti takih primerov, vendar mi ni uspelo najti nobene boljše, kaj šele ažurne statistike. In spet razmišljam, da je morda le bolje, če ne vemo vsega ...

edit 14. 4.: To se je zgodilo v Boliviji, fant je že v Čilu.

______________________________________________

Nekaj o ugrabitvah v Južni Ameriki:

Sicer se največ ugrabitev na svetu zgodi v Kolumbiji. Baje je tam trenutno pogrešanih več kot
4200 oseb. Več informacij najdete na tej strani: http://www.lasvocesdelsecuestro.com/index.asp , kjer so objavljena imena žrtev, rezultati uspelih reševalnih akcij (žal jih ni najti veliko) ter več člankov in koristnih informacij.

Še par naključnih zgodb, povzetih z medmrežja:

Lanske jeseni so nekega Italijana živega zakopali, potem ko so mu izpraznili bančne račune. 29-letnega Italijana, ki je pogosto hodil v Kolumbijo, je obiskoval neki Lopez. Ta mu je baje obljubljal poceni zemljišče bogato s smaragdi. Lopez je bil kasneje aretiran v Italiji, kot glavni osumljenec krutega umora.
vir: http://eltiempo.terra.com.co/judi/2005-11-10/ARTICULO-WEB-_NOTA_INTERIOR-2602978.html (espanol)
http://www.univision.com/content/content.jhtml?cid=734382 (espanol)

19-letni Anglež Matthew Scott je bil ugrabljen v džungli septembra 2003, ko se je s sedmimi sopotniki odpravljal do slavnega Izgubljenega mesta (la Ciudad Perdida) na severu Kolumbije. Oborožena moška sta se približala turistom, jih vprašala po njihovem državljanstvu in jim pregledala prtljago. Matthew je najprej hotel reči, da je Argentinec, saj so ti večinoma svetlopolti, vendar se je zbal orožja in povedal, da je Anglež. Kmalu se je pojavilo še več oboroženih moških. Skupino so razdelili na dva dela. Matthew je ostal z drugim Angležem, Izraelcem in mlado Nemko. Po sedmih urah se je odločil za pobeg. Njegovemu rojaku zamisel ni bila všeč, toda tovarišu je vseeno zaželel srečo. Prve štiri dni se je zbujal ob petih ali pol šestih in hodil do osmih, ko si je vzel urico za počitek in se ogrel na skalah. Takrat je bil mraz njegov najhujši sovražnik. Okrog dveh popoldne je začelo deževati, ob šestih pa se je že spustila tema. Ponoči je le stežka zatisnil oči. Sledil je toku potoka, saj je hotel priti do reke Buritaca, ki jo je bil videl na poti k Izgubljenemu mestu. Po šestih dneh je uvidel svojo zmoto. Bil je v drugem porečju in ni hodil proti severu, temveč proti jugovzhodu, globlje v kolumbijsko džunglo. Oddaljil se je od reke in krenil proti dolini, kjer je sedmega dne našel stezico. Na stezi je srečal družino iz plemena Cogui, ki pa mu je odrekla vsakršno pomoč. Ponoči je haluciniral od lakote. Živel je samo od insektov, ki jih je našel na poti, in umazane rečne vode.
Družina, ki jo je bil srečal, se je vrnila ponj in ga odpeljala v zaselek, kjer so mu ponudili pomaranče, toda Matthewove roke so bile polne ran, zato ji revež ni mogel olupiti. Od tam je krenil v vas Don Diego, kjer so mu pomagali vojaki, ki so jih bili poklicali domačini. S helikopterjem so ga odpeljali v Santo Marto. V džungli je preživel celih 12 dni.
Ugrabitelji so bili člani druge največje gverilske združbe ELN (Ejercito de Liberacion Nacional). Ostale žrtve so bile izpuščene po treh mesecih. Stezo so po tem dogodku zaprli. 40 kilometerski trekking do Izgubljenega mesta so znova omogočili leta 2005.
vir: http://news.bbc.co.uk/hi/spanish/latin_america/newsid_3190000/3190582.stm (english)
http://www.lacapital.com.ar/2003/09/24/mundo/noticia_38926.shtml (espanol)

Po številu ugrabitev sledi Kolumbiji priljubljena turistična destinacija- Mehika. Pravzaprav je tam ugrabitev več kot v Kolumbiji, vendar so žrtve večinoma posamezniki.

Argentina je še ena nevarnejših dežel, kjer beležijo veliko število zločinov, med njimi tudi ugrabitev.

V Peruju so lani zabeležili 39 ugrabitev, ki so se v enajstih primerih zaključile z osvoboditvijo.
vir: http://www.laultima.com/noticia.php?id=16280&idcategoria=4&seccion=Nacional (espanol)

Tu je pa še zgodba iz prve roke, sicer stara kar nekaj let, ko je po Peruju še divjala gverila :
http://blogs.law.harvard.edu/dowbrigade/2004/01/06#a2197 (english)
Sicer so zdaj MRTA in njim podobne frakcije šibke, delujejo pa predvsem v odročnih predelih, predvsem v džungli, in se povezujejo s preprodajalci drog.


Večinoma so turisti bolj redko žrtve ugrabitev. Kriminalci se raje spravljajo na preverjene tarče, za katere vedo, da so zmožni plačati visoko odkupnino. Gre predvsem za poslovneže in politike, še prej pa za njihove svojce, ki so manj zavarovani.

Tu so napotki za morebitne ugrabljence :
http://danger.mongabay.com/kidnapping_stats.htm (english)

___________________________________________

ORACION DEL TURISTA

(molitev turista)

Padre nuestro que estás en los cielos, evita que el avión sea secuestrado o que se extravíen las maletas y permite que pase inadvertido el exceso de equipaje.
Ilumínanos para elegir con tino el hotel nuestro de cada día. Condúcenos a restaurantes buenos y baratos donde incluyan el vino en el precio de la comida. Concédenos la sabiduría para dar la propina correcta en una moneda cuyo valor desconocemos. Haz que los nativos nos quieran por lo que somos.
Danos fortaleza para visitar los museos, catedrales y palacios, y si por casualidad pasamos por alto algún monumento histórico a fin de echar una siesta después del almuerzo, perdónanos Señor porque la carne es débil.
Dios todopoderoso protege a nuestras esposas de las gangas que ni necesitan ni pueden pagar y no las dejes caer en la tentación pues no saben lo que hacen.
Padre omnipotente no permitas que nuestros maridos se fijen en las extranjeras y las comparen con nosotras, sálvalos de hacer el ridículo en los cabarets y, sobre todo, no les perdones sus ofensas porque ellos sí saben lo que hacen.
Y cuando haya terminado el viaje dispénsanos la merced de encontrar amigos sufridos dispuestos a ver nuestras películas y a escuchar nuestros relatos, de modo que nuestra vida de turista no haya sido en vano.
Amén.