Bežijo pred sekirami

Opažam, da je veliko zanimanja za „novo“ pleme staroselcev v Braziliji. Članke o plemenu „Envira“ (kar je napačno - Envira je sicer reka, in ne ime plemena) sem prebirala tudi na slovenskih internetnih straneh. Zanimivo, kako drugačni so od perujskih ;) Perujski mediji ne govorijo o novem, neznanem plemenu, temveč o pripadnikih Mashco Piro ali Murunahua, jezikovne družine Pano, ki so zbežali iz Peruja na brazilsko stran (približno 5 km od meje), ker jim s sekanjem gozdov v pokrajini Purus Perujci krčijo življenjski prostor. Gre za največjo od štirih skupnosti, ki bivajo v provinci Acre, in njihov obstoj je znan že od leta 1910. Brazilci so baje objavili fotografije staroselcev, da bi svetovna javnost pritisnila na Peru in da bi se nehalo nekontrolirano izsekavanje amazonskega pragozda. Mashco Piro, ki živijo globoko v džungli, prav na perujsko-brazilski meji, so nomadi, in se v bistvu ne ve, ali so resnično pred čim bežali. Baje so tovrstne koče iz suhega listja tipične za prebivalce vzhodne, brazilske strani džungle.

S temi ljudstvi niso uspeli stopiti v stik niti Inki, ki so si podredili polovico Južne Amerike, sicer pa najstarejše arheološke najdbe v Amazoniji segajo v obdobje okrog 3.000 pnš. V kratkem se bo globoko v džunglo odpravila skupina strokovnjakov (antropologi, sociologi in prevajalci), da bi ugotovili, ali tam resnično prihaja do nedovoljenega izsekavanja. Obiskali bodo staroselsko skupnost Puerto de Paz (Luka miru), katere pripadniki že imajo stik stik s civilizacijo, izogibali pa se bodo kontaktu s skupnostmi, ki želijo bivati v osami. Upajmo, da tovrstne ekspedicije ne bodo bolj v škodo kot v korist staroselcev. Mnogi namreč hranijo grenke spomine na stik s „civiliziranim“ človekom, ki jih je zasužnjeval (kavčukarji in divji drvarji) in jih okužil s smrtonosnimi boleznimi. Ne pozabimo, da je za te ljudi smrtonosna že navadna gripa. Staroselci imajo še preveč razlogov za to, da se ogibajo stika z ostalim svetom.

Veliko grožnjo pragozdu predstavljajo tudi naftne ploščadi in promet z nedovoljenimi drogami. V džungli je skritih malo morje laboratorijev, kjer v suženjskem razmerju trpi veliko ugrabljenih ljudi, med njimi pa je bržkone tudi mnogo staroselcev. Pred kratkim je prišlo do konflikta med vodstvom naftne ploščadi Pluspetrol Norte in delavci - staroselci v naselju Andoas, v amazonski provinci Loreto. V sporu so bili ubiti trije domačini, več deset pa je bilo ranjenih. Pred časom so staroselci na tem območju zahtevali poostren nadzor nad odplakami obrata, ki dnevno izčrpa 23.000 sodčkov nafte in močno onesnažuje amazonske vode (predvsem reko Corrientes), a mislim, da se doslej še ni nič premaknilo na bolje.

Tudi OZN skrbi onesnaževanje življenjskega prostora staroselskih skupnosti in je od perujske vlade zahtevala podrobno poročilo o tej problematiki do konca tega meseca. V začetku leta je namreč organizacija dobila zastrašujoče podatke o vplivu dejavnosti povezanih z izkoriščanjem naravnih virov na zdravje in življenjski slog skupnosti Achuar, Quechua in Urarinas. Kljub opozorilom perujska vlada še naprej izdaja koncesije za črpanje nafte in zemeljskega plina v Amazoniji. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da se je na brazilsko stran džungle preselilo že več družin in da se bodo te selitve dogajale tudi v prihodnje, če perujska vlada ne bo ukrepala. Brazilija je baje že poskrbela, da lahko staroselske skupnosti v nedotakljivih predelih džungle nemoteno žive po starodavnih principih.

Sorodni članki:

V perujski džungli so odkrili novo pleme

Pisani prebivalci Chanchamaya