V perujski džungli so odkrili "novo" nomadsko pleme

Člani inštituta za raziskovanje naravnih virov (Instituto Nacional de Recursos Naturales-Inrena), nacionalnih parkov Manu in Alto Purus in zoološkega društva iz Frankfurta so preleteli porečje reke Las Piedras. Na bregu so opazili 5 nedavno zgrajenih začasnih bivališč iz palmovih listov in 21 domorodcev, ki so si prišli ogledat letalo, zatem pa so zbežali v džunglo. Ena od žensk je v letalo namerila puščico. Višje ob reki so znanstveniki na nabrežju odkrili še 5 opuščenih taborov s približno desetimi kočami, oddaljenih 5-15 km eden od drugega.

V tem letnem času je voda nizka, kar domorodci izkoristijo za pobiranje jajc, ki jih vodne želve zakopavajo na obalah rek, v drugih mesecih pa se posvečajo lovu, ribolovu in nabiralništvu. Nomadi se gibljejo v porečju rek Sepahua, Inuya, Mapuya, Yurua, Manu, Los Amigos, Las Piedras, Tahuamanu, Dorado, Serjali, Camisea, Timpia in Ticumpinia, na vzhodu pa prečkajo brazilsko mejo. Zanje politične meje in narodnosti ne obstajajo. Nacionalna parka Manu in Alto Purus varujeta pravice teh plemen in jim želita omogočiti nemoteno življenje po starodavnih principih.

edit: Nekateri domnevajo, da gre za pleme Mascho Piro, že videno leta 1980. Znanstveniki sklepajo, da je v Peruju še najmanj 15 podobnih plemen, največ za Brazilijo in Papuo.

Daniel Saba, predsednik uprave PeruPetro, ki namenja zemljišča pridobivanju nafte in zemeljskega plina (zaradi česar imajo mnogi prebivalci džungle zdravstvene težave, poleg tega, da jim seveda izginja življenjsko okolje) meni, da je absurdno govoriti o tem, da v džungli še obstajajo izolirana plemena.

Maja letos so v Braziliji prav tako odkrili doslej neznano pleme - Metykire, ki bivajo v rezervatu Menkregnoti (50.000 km2) v brazilski džungli. 87 Metykirov se je zateklo k bolj znanemu plemenu Kayapo, s katerim so menda v sorodu, govorijo pa tudi podoben jezik - arhaično različico kayapskega jezika. Metykiri naj bi izvirali iz nekaj družin Kayapov, ki so se v 5o. letih prejšnjega stoletja odselile globlje v pragozd (tako trdijo Kayapi) in do maja tega leta niso imeli stikov s sosednjimi plemeni, kaj šele s civilizacijo. V vas Peixoto de Azevedo so prispeli po petih dneh bega skozi džunglo. Kayapom so povedali, da so ušli belim ljudem, ki so streljali nanje in ubili 15 članov plemena. Enemu od Metykirov so v vasi oskrbeli tudi strelno rano. Sklepajo, da je šlo za divje lovce ali iskalce zlata. Metykire so odpeljali v vas Kapot, kjer zdaj bivajo skupaj s 500 Kayapi. Cepili so jih proti nalezljivim boleznim, saj so zaradi dolgoletnega življenja izven večjih skupnosti dovzetni za razne okužbe. Metykiri so iz pragozda pribežali v skromni tradicionalni opravi. Bili so oboroženi s puščicami in loki. Imeli so črno in rdeče pobarvane obraze, nekaterim moškim pa je spodnjo ustnico krasil lesen disk. Baje je kmalu po njihovem prihodu h Kayapom ena od žensk rodila zdravega otroka.

13. septembra 2007 je generalni svet Združenih narodov sprejel deklaracijo o pravicah staroselcev. Teh je na svetu ok. 370 milijonov. Deklaracija, ki varuje človekove pravice in pravico domorodnih skupnosti do zemlje in virov, pomeni veliko zmago za staroselce. Zanjo je glasovalo 143 držav, vzdržalo pa se jih je 11. Med največjimi nasprotnicami deklaracije so Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA, vse po vrsti države z velikimi skupnostmi staroselcev. Afriške dežele so glasovale za, razen Nigerije, Kenije in Burundija, ki so se vzdržale. Od latinskoameriških držav se je vzdržala samo Kolumbija, ki trdi, da so mnoge točke deklaracije v nasprotju s kolumbijskimi zakoni.