Vsak šesti otrok ne obstaja

Od 28. do 30. Avgusta bo v Asuncionu (Paragvaj) prva konferenca na temo Pravica do identitete. Vsak šesti otrok v Latinski Ameriki namreč ni registriran. 2 milijona od 11 milijonov novorojenčkov letno ne dobi rojstnega lista, kar s pridom izkorišča tudi trgovina z ljudmi. Konvencija OZN o varstvu otrokovih pravic pravi, da ima vsak otrok pravico do imena, državljanstva in pripadnosti družini. Opozarjajo, da identiteta med drugim zagotavlja otrokom zdravstveno varstvo in obvezno šolanje.
Do neregistriranih rojstev prihaja predvsem med avtohtonim prebivalstvom in v afro-ameriških skupnostih. Konferenco so organizirali OEA (organizacion de Estados Americanos), Unicef, paragvajsko ministrstvo za delo in sodstvo ter nevladna organizacija Plan Internacional. Prisostvovali ji bodo predstavniki 18 latinskoameriških držav. Skušali se bodo dogovoriti o brezplačnem vpisu v rojstno knjigo, saj veliko družin ne registrira otrok zaradi pomanjkanja denarja. Tudi oddaljenost od civilnega registra je velikokrat težava za prebivalce odročnih vasi.

L. 2002 je bilo samo v Paragvaju več kot 600.000 otrok mlajših od 11 let brez rojstnega lista, največ na ruralnih območjih.

Potres v Ici (5. del)

• Danes so na prizadetem območju začeli s poukom v šolah, ki se niso porušile.
  Teh ni veliko, saj je ok. 80% infrastrukture popolnoma uničene. Starši se bojijo za življenja svojih otrok, ki bodo prisostvovali pouku v poškodovanih stavbah, saj še vedno prihaja do popotresnih sunkov. Na jugu potrebujejo 600 začasnih učilnic. Priskrbeli jih bodo s pomočjo japonskih donacij in perujskega ministrstva za šolstvo.


• Včeraj so cepili več kot 1.200 ljudi v Chinchi in Piscu. Zaščititi želijo 238.000 brezdomnih na prizadetem območju pred boleznimi, kot so tetanus (prebivalstvo 15-49 let), hepatitis A in Rotavirus. Proti gripi bodo cepili prebivalstvo staro nad 65 let in otroke stare 18-36 mesecev. Otroci bodo dobili petvalentno cepivo. Najpogostejša bolezen je še vedno akutna driska.


• Zadnje številke: 540 mrtvih, 1090 ranjenih.


• V Piscu deluje tudi improvizirana ambulanta za živali. Oskrbeli so že na stotine poškodovanih psov in mačk. Živali so nahranili, jih razbolhali in jim oskrbeli poškodbe. Največ je bilo polomljenih tačk in kolkov. Pinky, štirimesečna psička čaka med drugimi psi na veterinarsko pomoč. "Ob potresu je padla iz drugega nadstropja. Odtlej kar naprej lula. In ne laja več." je povedal Melesio Neyra (57), eden tistih, ki so v potresu 8 stopnje po Richterjevi lestvici izgubili dom.

Machu Picchu v plamenih

Kot da ne bi bilo v Peruju že dovolj gorja, se je zdaj vnel še gozd na Machu Picchu. Uničenih je že okoli 30 hektarjev. Več kot 150 gasilcev in prostovoljcev skuša ukrotiti ogenj, vendar napredujejo zelo počasi. Izključujejo možnost, da so ogenj zanetili kmetje, ker bi si hoteli pridobiti obdelovalne površine. Inkovsko mesto, eno od novih čudes sveta, zaenkrat ni ogroženo.

Hmm ... Na perujskih naslovnicah je videti samo še tragedije. Pachamami moramo darovati še kakšno devico, par lam in kilo koke, pa bo mir.

Potres v Ici (4. del)

• 513 mrtvih, 1090 ranjenih, 37521 porušenih domov, 42 uničenih šol


• Sodili bodo občinski svetnici v Limi, pri kateri so našli tovorno vozilo s humanitarno pomočjo.


• V Piscu so usposobili prvih 50 kemičnih stranišč. Ljudi pozivajo, da zbirajo smeti na določenem mestu. Higienske razmere so še vedno zelo slabe.


• Limski nadškof je poslal duhovnike na prizadeta območja.


• Porušili so kupolo cerkve San Clemente v Piscu, ki je pod seboj pokopala na desetine ljudi. Cerkev je bila zgrajena v 18. stoletju.

Potres v Ici (3. del)

• Pisco bo popolnoma renoviran. Vlada ne bo skoparila s sredstvi. MAPA PISCA s točkami, kjer se deli pomoč.
• Prodaja v supermarketih v Limi se je povečala za 80%. Ljudje kupujejo odeje, nepokvarljiva živila, plenice ... za pomoč žrtvam potresa.
• Zvečer je prišlo do novega sunka v Limi in sur chico (Ica ...) 5,5. stopnje po Richterju.
• V Peruju potrebujejo 100.000 krvodajalcev, da oskrbijo žrtve in da si naredijo nekaj zaloge za morebitne nove katastrofe.
• Trupla ne bodo povzročila epidemij, so sporočili. Najpogostejše zdravstvene težave na prizadetem območju so driska, zastrupitve, dihalne motnje in alergije.
• Ujeli so 106 zapornikov od 603, ki so pobegnili iz zapora Tambo de Mora v Chinchi. Premestili so jih v Canete.
• Uradne številke danes: 492 mrtvih, 1042 ranjenih, 33191 prizadetih družin, 33192 brezdomnih družin. Podrle so se 4 bolnišnice, 7 visokih stavb, 6 cerkva, 1 hotel. Močno je poškodovanih 14 cest, 2 mosta, 8 bolnišnic oz. zdravstvenih domo, 37 šol v provincah Ica, Lima, Callao, Junín, Ayacucho, Huancavelica in La Libertad. Neuradni podatki gasilcev so bili: 510 mrtvih, 1.500 ranjenih in 80.000 prizadetih.
• V Pisco je prispel kolumbijski predsednik Alvaro Uribe z ekipo ministrov in strokovnjakov. Kolumbija je dežela, ki je Peruju ponudila največ pomoči.
• Huancavelica še ni prejela nobene pomoči. Tam naj bi bilo okoli 25.000 ljudi brez strehe nad glavo. Iščejo proste helikopterje, saj so ceste zasute.

• Higiena je velik problem v Piscu. Kopičijo se smeti, javni stranišči pa sta samo dve, na Plazi de armas.
• Jutri začnejo z odstranjevanjem ruševin.
• Ropi in napadi so se prenehali, saj ima območje pod nadzorom vojska. Garcia je naročil vojakom, da morajo tiste, ki bi se hoteli polastiti humanitarnega tovora, obravnavati kot zločince. Kaznovani bodo tudi tisti, ki se vozijo po prizadetih območjih s praznimi tovornimi vozili. Tovrstnih vozil primanjkuje in Garcia je zahteval, da se jih da na posodo pripadnikom humanitarnih enot.
• Danes popoldne je prišlo do novega potresnega sunka z močjo 5,7 po Richterju.
• Upanje, da bi našli preživele pod ruševinami, je pošlo.

Kdo pomaga Peruju?

• Brazilija pošilja 3 letala s 46 tonami humanitarne pomoči, predvsem hrane, ki naj bi zadostovala za 10.000 ljudi za dva tedna. V torek bodo poslali še potujočo bolnišnico, 14 ton zdravil in električne generatorje. To je največja brazilska donacija v zgodovini.
• Maroko bo daroval 500.000 $ za izgradnjo novih stavb.
• Nemčija je obljubila 270.000 $ humanitarne pomoči.
• Italija pošilja 30 ton - odeje, šotore, kuhalnike in zdravila.
• Japonska bo prispevala 142.000 $ humanitarne pomoči (odeje, šotori ...)
• Urugvaj bo poslal sistem za prečiščevanje vode.
• Kolumbija je poslala 60 ton pomoči (šotori, hrana, zdravila) in reševalce
• Španija je v Peru poslala letalo s 100 tonami humanitarne pomoči. Poslali so tudi nekaj reševalcev s psi ter strokovnjake za kritične razmere. Španski Rdeči križ je daroval 31 ton odej, šotorov, deznfekcijskih tablet ...
• EU se je odločila podvojiti donacijo. V Peru bo poslala 2.700.000 $ Pomoč je namenjena 50.000 najbolj prizadetim osebam.
• Venezuela je poslala 12 ton pomoči. V ponedeljek bodo najverjetneje poslali še eno letalo s 15 tonami.
• ZDA so Peruju namenile 100.000 $ pomoči, dodali so 50.000$ za zdravila, agencija za mednarodni razvoj pa bo poslala dodatnih 100.000$. Pričakujejo dodatnih 100.000$ prostovoljnih prispevkov. BID (Banco Interamericano de desarrolllo) je žrtvam tragedije obljubil 200.000$.
• Čile je poslal 20 ton pomoči. To je lepa gesta za deželo, ki je s Perujem že dolga leta v slabih odnosih.
• CAF (Corporacion Andina de Fomento) 300.000$ (V CAF so vključene Argentina, Bolivija, Brazilija, Kostarica, Kolumbija, Čile, Ekvador, Španija, Jamajka, Mehika, Panama, Paragvaj, Peru, Dominikanska republika, Trinidad in Tobago, Urugvaj in Venezuela ter 15 zasebnih bank v andskem območju.)
• Ekvador je poslal 10 ton beljakovinskih tablic. Obljubljajo dodatno pomoč.
• Argentina je poslala 12 ton šotorov, odej, hrane in zdravil ter ekipo ti. belih čelad. Dodatnih 2o ton nekaj dni pozneje.
• Rdeči križ in Rdeči polmesec sta obljubila 980.000 eur pomoči. To naj bi zadostovalo za 5 mesecev za 20.000 ljudi.
• Vatikan - 200.00$

To je bila prva pomoč ... verjetno sem na koga pozabila, naprej pa ne bom spremljala, je preveč informacij.

Potres v Ici (2. del)

Da bo jasneje, bom nadaljevala tu. Aktualiziram večkrat na dan, večinoma po perujskem El comerciu

• Helikopter marincev je strmoglavil v Ici. V njem so bile 4 osebe. Podrobnosti še niso znane.


• V prizadetih območjih so se začele širiti bolezni. Obstaja nevarnost epidemij.


• Avtobus iz Lime do Pisca stane do sobote samo 10 solov. Ormenu - avtobusnemu milijonarju- gre v nos to, da nekateri v Piscu prestopajo na druge avtobuse in izkoriščajo možnost, ki je namenjena svojcem pogrešanih.


• Ko so že nameravali pokopati mrtve, ne da bi jih identificirali, so prispele 3 zamrzovalne kabine. Vsaka sprejme 50 trupel.


• Kaže, da uspešno zalagajo s pitno vodo prebivalstvo na prizadetih območjih. Več podjetij je sklenilo roke.


• Rešili so duhovnika cerkve San Clemente v Piscu, ki je pod seboj pokopala več kot 50 ljudi. Na duhovnika je padla kupola nad oltarjem, pod katero je lahko dihal do danes.


• V marinskem helikopterju s humanitarno pomočjo je bilo 7 oseb. Ena je ranjena.


• Na glavnem trgu (Plaza de Armas) v Limi je 700 vojakov darovalo kri. V krvodajalski akciji so sodelovali tudi mnogi turisti ter žena in otroci predsednika republike.


• Vlada je obljubila začasno delo 20.000 ljudem, ki so ostali brez doma.
• Popotresnih sunkov so do sedaj našteli 368.

----------------------------------------------------

18. 08. 2007

• Sredi tragedije, na glavnem trgu v Piscu, se je rodil deček Jesus, težak 3,5 kg. Zdravnik, ki je oskrbel porodnico je dejal, da je bilo preprosto čudovite videti rojstvo otroka, potem ko je videl toliko mrtvih. Mali Jesus je simbol upanja. Predsednik države je čestital novopečenemu očku.
• 496 mrtvih, 33.200 brezdomnih družin
• Risbe v Nazci so ostale nedotaknjene. Turistični preleti so spet omogočeni.
• V Ici so usposobili 453 javnih telefonov in 90 mobilnikov.
• Na prizadetem območju prihaja do ropov. Slišali so se tudi streli.
• Nacionalni park Paracas, eden največjih v Peruju, je zaradi močnih valov zaenkrat za turiste zaprt. Porušili sta se naravni skulpturi Catedral de Paracas in El Fraile. Morski levi so pobegnili. Nekaj so jih našli mrtvih. V Paracasu je bivalo ok. 4.000 morskih levov, 60 vrst ptic, 180 vrst rib in 10 vrst delfinov od 48, kar jih obstaja na svetu.
• Vasi v notranjosti še vedno niso bile deležne humanitarne pomoči.
• Peru bo prejel cca. 40 milijonov dolarjev humanitarne pomoči s celega sveta. Več držav je poslalo na prizadeta območja reševalce, reševalne pse, zdravniško osebje in strokovnjake za tovrstne katastrofe.
• V provinco Ica bodo prepeljali več pripadnikov vojske in policije, da bi preprečili nadaljne konflikte in ropanja.
  
  
• Napol porušen most v Piscu ovira prevoz humanitarne pomoči. Stoji samo en vozni pas, pa še ta je smrtno nevaren in onemogoča prehod težjim vozilom. Most bodo skušali čim prej popraviti oziroma urediti nek podvoz.
• Še en čudež. Romulo Palomino je iskal svoje starše pod ruševinami cerkve San Clemente v Piscu. Našel je 20 trupel (med njimi tudi svoje starše), zatem pa še 10 mesečnega otroka, ki mu je bilo srce. Dojenček ima zgolj popraskano lice. Za otročička zdaj skrbi Romulova mati, čeprav nima mleka in vsega potrebnega, saj je tudi sama v potresu izgubila prav vse. Bolnišnica v Piscu je natrpana. Upajo, da bodo našli otrokove starše.
• Popoln kaos. Župan Ice priznava, da niso imeli nobenega načrta za primer katastrofe. Distribucija humanitarne pomoči ne funkcionira. Veliko kamionov je napadenih in izropanih, še preden pridejo do cilja.
• Objavili so prvi spisek umrlih v potresu.
• 20% Ice je dobilo električno energijo.

Potres v Ici (1.del)

Lima - V močnem potresu, ki je v noči na četrtek stresel Peru, je po najnovejših podatkih je v potresu na najbolj prizadetem območju umrlo najmanj 387 ljudi, 1050 je bilo ranjenih. Potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je trajal okoli dve minuti, je med prebivalci izzval paniko in mnogi so ob prvih potresnih sunkih zbežali na ulico. Po enem najhujših potresov zadnjih desetletij v Peruju je del južne obale, med njimi mesta Ica, Pisco in Chincha, ostal v ruševinah, brez vode, elektrike in telekomunikacij.Perujska vlada je razglasila izredne razmere in na prizadeto območje poslala vojake, reševalce, medicinsko pomoč, zdravnike in ostalo medicinsko osebje. Pomoč so že obljubili Španija, Francija in Ekvador, Bolivija pa je že tudi poslala 12 ton pomoči. Narod je preko televizijskih zaslonov nagovoril predsednik Alan Garcia, ki je prebivalce pozval, naj bodo mirni.Prebivalci prestolnice so medtem že spet dobili elektriko, znova so tudi začele delovati telefonske linije.Zaradi nevarnosti tsunamijev ponekod začeli z evakuacijamiOb potresu v Peruju so v enajstih latinskih državah, med drugim v Čilu, Ekvadorju, Panami, Gvatemali in Hondurasu, objavili opozorilo pred tsunamiji, tako da so ponekod že pričeli z evakuacijami obalnih območij, vendar je Tihooceanski center za opozorila pred tsunamiji opozorilo kasneje preklical.

Potres je obalo Peruja stresel v sredo ob 18.41 po krajevnem času (četrtek ob 1.41 po srednjeevropskem času), čutili so ga po vsej državi, poleg tega tudi v sosednjem Ekvadorju. Število žrtev naj bi po pričakovanjih oblasti še naraslo, zato so vse bolnišnice in zdravstveni domovi v državi v visoki pripravljenosti.

Zaradi potresa so odpovedali tudi za ta dan napovedano stavko nekaterih zdravstvenih uslužbencev. Perujski predsednik Garcia, ki ni navajal nobenih številk, je dejal, da "na srečo število smrtnih žrtev za takšen dogodek ni veliko". Ob tem je dodal, da "so nekatera območja vseeno hudo
prizadeta" in za danes napovedal temeljit pregled vseh šol po državi. Središče potresa je bilo po podatkih Ameriškega geološkega urada 148 kilometrov jugozahodno od perujske prestolnice Lima, njegova moč pa je dosegla 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici.

Po podatkih perujskih oblasti je potres dosegel moč 7,7 po Richterjevi lestvici. Po prvem potresu je približno uro in dvajset minut kasneje sledil še šibkejši potres z močjo 5,9 po Richterjevi lestvici. Leta 1970 je podoben potres v Peruju zahteval kar 70.000 smrtnih žrtev. Rupel perujskemu kolegu izrazil sožalje ob hudem potresuZunanji minister Dimitrij Rupel je perujskemu ministru za zunanje zadeve Joseju Belaundeju danes izrazil sožalje ob potresu in ga tudi prosil, naj izraze sožalja prenese žalujočim družinam, ki so v tragični naravni nesreči izgubile svojce.
vir: današnje Delo
Foto1: Cesta v Piscu (El mundo, AFP PHOTO/Eitan ABRAMOVICH)
Foto2: Bolnišnica v Ici (El Mundo, AFP PHOTO/Eitan ABRAMOVICH)

Ok, najbrž mi ni potrebno razlagati, kako sem se počutila, ko sem slišala za novico. Na telefon ni bilo mogoče priklicati nikogar. Zdaj telefonske linije že delujejo, razen na najbolj opustošenem območju v provinci Ica. Poznam ljudi, ki imajo tam družine, in srčno upam, da nikomur ni hudega. V Limi je do nedavnega vladala totalna panika. Ljudje so prepešačili več deset kilometrov, da so se prepričali, ali je z njihovimi svojci vse v redu, saj je promet, jasno, zastal.


Saj ne morem verjeti, da je to prelepo deželo spet prizadela takšna katastrofa.
Na koga se jezi Pachamama?

Bom skušala malo spremljat zadevo po španskem El Mundu, perujskem El Comerciu in La republici ter sproti updejtat tu spodaj:

• Iz napol porušenega zapora v Chinchi je pobegnila večina zapornikov. Ne ve se, koliko, toda v zgradbi jih je ostala le peščica.



• Prebivalci Lime poročajo, da so ob potresu videli nenavadno močno bliskanje (pojav nevihte in bliska je v tem predelu sicer zeloo redek), česar so se silno prestrašili posebno bogaboječi



• V Ici je veliko število ljudi izgubilo življenje v cerkvi Senor de Luren, kjer se je nanje zrušil strop.



• V Limi so se rušile pečine na predelu Costa Verde. Prehod iz Chorrillosa do San Miguela zaenkrat še ni mogoč.

________________________________

17. 8. 2007

• 510 mrtvih, 1.500 ranjenih, 85.000 ljudi brez strehe nad glavo, 17.000 porušenih zgradb.
  
• Potres je bil 8. stopnje po Richterjevi lestvici, še močnejši, kot so bili izračunali
  
• V Limi se vrstijo kraje, saj ljudje puščajo vrata odklenjena, da bi lahko hitreje zapustili stavbe, če bi prišlo do ponovnega potresa.
  
• Mnogi taksisti so včeraj zaračunavali strankam po astronomskih tarifah in se okoriščali na račun panike ljudi, ki so obiskovali svojce.
  
• Močno bliskanje, ki seje pojavilo nad morjem v času potresa, se imenuje triboluminiscenca - svetloba, ki nastane ob trku oz. drgnjenju dveh teles.
  
  
• Zvečer sta Ico zatresla še dva popotresna sunka 4,7 in 3,7. stopnje. V tem času je bil na opustošenem območju predsednik države Alan Garcia.
  
• Perujska vlada bo subvencionirala pokope žrtev in obnovo hiš s 1000 soli (330$) na žrtev in 6000 soli (2000$) na stavbo.
  
• Zjutraj je prišlo še do dveh sunkov: ob 7.13 zjutraj, z epicentrom 72 km JV od Ice in z intenzivnostjo 2. stopnje, ter ob 8.19, 70 km zahodno od Pisca z intenzivnostjo stopnjo 6 po Richterju. Ta četrtek je mesto Pisco doživelo kar 4 potresne sunke z močjo višjo od 4. stopnje. Podatki o novih žrtvah še niso znani.



• Pomoč prihaja počasi in veliko težav je z distribucijo. Ljudje se tepejo za odeje in hrano.
• Zrušila se je slavna Catedral de Paracas, ena turističnih atrakcij pri Piscu.
• Še vedno iščejo pobegle zapornike iz Chinche. Nekaj se jih je že predalo.
• V Madridu so objavili brezplačno telefonsko številko 900-812-525, preko katere je mogoče brezplačno klicati v Peru, na stacionarne in mobilne telefone. V Španiji živi ok. 70.000 Perujcev in sklepajo, da ima kar 20.000 družin sorodnike na prizadetem območju.
• Domnevajo, da je brez doma ostalo med 60.000 in 200.000 ljudi.
• Odredili so, da je treba mrtve pokopati jutri do dveh popoldne. Trupla so začela razpadati, krst pa ni dovolj. Pripravili bodo grobišče ob pokopališču v Piscu.
  

Querido Peru, recibe mis mas sinceras y profundas condolencias.

Siempre pienso en ti.

Makak spoznan za nedolžnega

Opičjak po imenu Chico je v parku Mata do Ipe, v brazilskem mestu Uberaba, okradel večje število ljudi. Spretno je izmaknil več denarnic, ključev in mobilnih telefonov. Lokalni mediji so danes sporočili, da je bil Chico oproščen obtožb nasilnega vedenja in kraje, saj se žrtve, katere naj bi makak ožeparil ali ugriznil, niso pojavile na obravnavi, kar je olajšalo delo Chicovi obrambi. Na javni razpravi so bili prisotni tudi predstavniki lokalnih oblasti. Strokovnjaki sklepajo, da so se žrtve dotikale Chica, čeprav je to po predpisih parka prepovedano, in da zato niso prišle podat izjave. Odločili so, da Chica ne bodo premestili v živalski vrt, kakor so zahtevali oškodovanci. Bravo, Chico!

vir

Andski kondor in prekmurska štorklja sta sorodnika

Kondor je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Predvsem andski kondor, ki živi skoraj izključno v Peruju in je večji od druge znane vrste - kalifornijskega. Razpon njegovih kril lahko doseže 3 metre, tehta pa do 12 kg. Kondor se prehranjuje z mrhovino, zato so ga uvrščali med ujede. Tudi njegov kljun, noge in celotna postava so podobni jastrebjim. No, novejše raziskave pa so pokazale, da je ta mogočna ptica v sorodu z močvirniki, in ne z ujedami!

Callao in Real Felipe

Razmišljala sem, o čem bi pisala, ker ni lepo, da puščam blog brez prispevkov, in se spomnila, da sem pozabila povedati kaj o Callau, ki sem ga obiskala junija, na predzadnji dan mojega bivanja v Peruju.

Kolosalna trdnjava Real Felipe (kralja Filipa) je največja znamenitost mesta Callaa, najpomembnejšega perujskega pristanišča. V njej je danes vojaška baza (mislim, da tu urijo častno gardo) in vojaški muzej, v katerem si lahko pod vodstvom katerega od vojakov ogledate najrazličnejše orožje in spoznate zgodovino utrdbe. Zadeva meri kar 7 hektarjev. Na jugu polotoka je morje precej razburkano, zato je v preteklosti služilo kot naravna obramba zoper različne agresorje. Utrdba se nahaja severneje, v mirnem zalivu, ki omogoča varno pristajanje tudi največjim ladjam na svetu.
Temeljni kamen za gradnjo trdnjave je avgusta 1747 položil podkralj Manso de Velasco, utrdbo pa je poimenoval po nedavno preminulem španskem kralju Felipeju V. Gradnja se je zaključila l. 1774, ko je Peruju vladal podkralj Manuel Amat y Juniet (1761-1776). To je bila največja španska kolonialna konstrukcija in velja za najmogočnejšo trdnjavo v Ameriki. Trdnjava Real Felipe je pentagonalne oblike, v vsakem kotu jo varuje mogočen bastijon - kraljičin, kraljev (na njiju sta dodatna stolpa), sv. Janeza (san Jose), sv. Karla (san Carlos) oz. prinčev in sv. Filipa (san Felipe). V spodnjem delu Carlosovega stolpa se nahaja guvernerjeva hiša.
Med letoma 1776 in 1806 utrdba ni imela priložnosti, da bi dokazala svojo zmogljivost, leta 1806 pa se je začela borba za neodvisnost Peruja, ki je trajala do 1820. Podkralj Fernando de Abascal (1806-16) je naročil izgradnjo skladišča za orožje, predvsem za topove. Izjemnega pomena je bila tudi takrat izdelana cisterna za vodo, ki je držala dovolj vode, da je v trdnjavi 4 mesece preživelo 2000 mož. Cisterna je bila pozneje ključnega pomena za španskega brigadirja Ramona Rodila, ki je v utrdbi nečloveško dolgo kljuboval Perujcem in je baje pojedel vse svoje pse, konje in celo podgane. L. 1816 je bil za podkralja imenovan Joaquin de la Pezuela (1816-21). 1818 je prišlo do prvega napada na utrdbo, toda le-ta se ni vdala. 1819 je bil pred trdnjavo poražen Lord Thomas Cochrane, zato je perujski osvoboditelj Jose de San Martin izbral drugo pot - čez Huacho. 28. julija 1821 je bil Peru osvobojen in San Martin je od španskega generala La Marja zahteval predajo trdnjave. Osvoboditelji so nato preimenovali Real Felipe v Gradove neodvisnosti (castillos de la independencia) in uničili večino španskih simbolov na konstrukciji. L. 1823 je trdnjava gostila prvi ustavni kongres. 9. decembra 1824 je podkralj De la Serna tu podpisal ayacuchansko kapitulacijo, ki pa je bila nesprejemljiva za španskega brigadirja Rodila. Rodil je obkoljen v trdnjavi vzdržal celih trinajst mesecev in se predal januarja 1826, ko je spoznal, da mu španska vlada ne namerava priskočiti na pomoč. Zatem so bili do leta 1833 na tem mestu politični zapori. Callaške ječe ni preživel nihče. Zapornike so tlačili v ozke celice, kamor nikoli ni pokukal sončni žarek niti soj sveče, in jih tam puščali brez hrane in vode. Zaradi gneče so lahko v celicah samo stali in se utapljali v lastnih iztrebkih, dokler niso umrli. Peščica njih, ki je bila izpuščena ob zaprtju zapora, je ostala slepih in norih za vselej. L. 1833 je v trdnjavi deloval predsednik Orbegozo, l. 1839 pa so si v njej uredili prostore cariniki. Utrdba je bila ključnega pomena tudi v bitki pri Callau (2. maja 1866) in v vojni za Pacifik, ko je preprečila izkrcanje čilenske vojske na perujskem ozemlju. Po vojni je kompleks znova deloval kot carinarnica. Real Felipe je danes, kot priča mnogim ključnim dogodkom za zgodovino Peruja, eden najpomembnejših spomenikov v deželi.

INTERAKTIVNA SHEMA

Ogled trdnjave toplo priporočam, prav tako pa sprehod po predelu La punta in lepi rivi, kjer lahko občudujete bogato okrašene callaške vile in marino. Vsi kužki v Callau, tudi brezdomni, so zaradi neznosne vlage oblečeni in kot mrtvi ležijo po ulicah. Ko sem bila tam na večernem sprehodu je ravno trenirala ekipa ameriških veslačev. Prijeten kraj, vsaj v tem predelu, sicer je Callao pretežno industrijsko, pristaniško, (baje) smrdljivo in nevarno mesto. Dobro urico z busom iz Lime.


Im. 1: Kam so letele krogle s kraljevega stolpa
Im. 2: Maketa
Im. 3: Trening častne garde s kraljevim stolpom v ozadju
Im. 4: Kraljičin stolp in del obzidja
Im. 5: Kraljev stolp
Im.6: Zbirka topov
Im. 7: Pomembni perujski možje
Im. 8: Kuža
Im. 9: Riva (La punta)
Im. 10: Nizozemska?