02 August 2007

Callao in Real Felipe

Razmišljala sem, o čem bi pisala, ker ni lepo, da puščam blog brez prispevkov, in se spomnila, da sem pozabila povedati kaj o Callau, ki sem ga obiskala junija, na predzadnji dan mojega bivanja v Peruju.

Kolosalna trdnjava Real Felipe (kralja Filipa) je največja znamenitost mesta Callaa, najpomembnejšega perujskega pristanišča. V njej je danes vojaška baza (mislim, da tu urijo častno gardo) in vojaški muzej, v katerem si lahko pod vodstvom katerega od vojakov ogledate najrazličnejše orožje in spoznate zgodovino utrdbe. Zadeva meri kar 7 hektarjev. Na jugu polotoka je morje precej razburkano, zato je v preteklosti služilo kot naravna obramba zoper različne agresorje. Utrdba se nahaja severneje, v mirnem zalivu, ki omogoča varno pristajanje tudi največjim ladjam na svetu.
Temeljni kamen za gradnjo trdnjave je avgusta 1747 položil podkralj Manso de Velasco, utrdbo pa je poimenoval po nedavno preminulem španskem kralju Felipeju V. Gradnja se je zaključila l. 1774, ko je Peruju vladal podkralj Manuel Amat y Juniet (1761-1776). To je bila največja španska kolonialna konstrukcija in velja za najmogočnejšo trdnjavo v Ameriki. Trdnjava Real Felipe je pentagonalne oblike, v vsakem kotu jo varuje mogočen bastijon - kraljičin, kraljev (na njiju sta dodatna stolpa), sv. Janeza (san Jose), sv. Karla (san Carlos) oz. prinčev in sv. Filipa (san Felipe). V spodnjem delu Carlosovega stolpa se nahaja guvernerjeva hiša.
Med letoma 1776 in 1806 utrdba ni imela priložnosti, da bi dokazala svojo zmogljivost, leta 1806 pa se je začela borba za neodvisnost Peruja, ki je trajala do 1820. Podkralj Fernando de Abascal (1806-16) je naročil izgradnjo skladišča za orožje, predvsem za topove. Izjemnega pomena je bila tudi takrat izdelana cisterna za vodo, ki je držala dovolj vode, da je v trdnjavi 4 mesece preživelo 2000 mož. Cisterna je bila pozneje ključnega pomena za španskega brigadirja Ramona Rodila, ki je v utrdbi nečloveško dolgo kljuboval Perujcem in je baje pojedel vse svoje pse, konje in celo podgane. L. 1816 je bil za podkralja imenovan Joaquin de la Pezuela (1816-21). 1818 je prišlo do prvega napada na utrdbo, toda le-ta se ni vdala. 1819 je bil pred trdnjavo poražen Lord Thomas Cochrane, zato je perujski osvoboditelj Jose de San Martin izbral drugo pot - čez Huacho. 28. julija 1821 je bil Peru osvobojen in San Martin je od španskega generala La Marja zahteval predajo trdnjave. Osvoboditelji so nato preimenovali Real Felipe v Gradove neodvisnosti (castillos de la independencia) in uničili večino španskih simbolov na konstrukciji. L. 1823 je trdnjava gostila prvi ustavni kongres. 9. decembra 1824 je podkralj De la Serna tu podpisal ayacuchansko kapitulacijo, ki pa je bila nesprejemljiva za španskega brigadirja Rodila. Rodil je obkoljen v trdnjavi vzdržal celih trinajst mesecev in se predal januarja 1826, ko je spoznal, da mu španska vlada ne namerava priskočiti na pomoč. Zatem so bili do leta 1833 na tem mestu politični zapori. Callaške ječe ni preživel nihče. Zapornike so tlačili v ozke celice, kamor nikoli ni pokukal sončni žarek niti soj sveče, in jih tam puščali brez hrane in vode. Zaradi gneče so lahko v celicah samo stali in se utapljali v lastnih iztrebkih, dokler niso umrli. Peščica njih, ki je bila izpuščena ob zaprtju zapora, je ostala slepih in norih za vselej. L. 1833 je v trdnjavi deloval predsednik Orbegozo, l. 1839 pa so si v njej uredili prostore cariniki. Utrdba je bila ključnega pomena tudi v bitki pri Callau (2. maja 1866) in v vojni za Pacifik, ko je preprečila izkrcanje čilenske vojske na perujskem ozemlju. Po vojni je kompleks znova deloval kot carinarnica. Real Felipe je danes, kot priča mnogim ključnim dogodkom za zgodovino Peruja, eden najpomembnejših spomenikov v deželi.

INTERAKTIVNA SHEMA

Ogled trdnjave toplo priporočam, prav tako pa sprehod po predelu La punta in lepi rivi, kjer lahko občudujete bogato okrašene callaške vile in marino. Vsi kužki v Callau, tudi brezdomni, so zaradi neznosne vlage oblečeni in kot mrtvi ležijo po ulicah. Ko sem bila tam na večernem sprehodu je ravno trenirala ekipa ameriških veslačev. Prijeten kraj, vsaj v tem predelu, sicer je Callao pretežno industrijsko, pristaniško, (baje) smrdljivo in nevarno mesto. Dobro urico z busom iz Lime.


Im. 1: Kam so letele krogle s kraljevega stolpa
Im. 2: Maketa
Im. 3: Trening častne garde s kraljevim stolpom v ozadju
Im. 4: Kraljičin stolp in del obzidja
Im. 5: Kraljev stolp
Im.6: Zbirka topov
Im. 7: Pomembni perujski možje
Im. 8: Kuža
Im. 9: Riva (La punta)
Im. 10: Nizozemska?

6 comments:

Fajrvehr said...

Koncno! ;)

Anonymous said...

interesante el link ademas. rudecindo.

dachita said...

Ja, Aleš, zdaj bodo prispevki bolj poredko :( dolgcaajt
Cesar, en que fecha fuimos a Callao? Era el dia de ejercito y el dia de ...?

Anonymous said...

El 7 de junio de 1880 se dio la batalla de arica donde el coronel bolognesi, dijo "tengo deberes sagrados que cumplir y los cumplire hasta quemar el ultimo cartucho", como sabes, perdimos esa guerra. Desde ahi se celebra el dia de la bandera y dia del ejercito. de la bandera porque en esa batalla un oficial, alfonso ugarte, unos dicen cobarde, otros heroe, huyo con el estandarte peruano y para que no lo tomen los chilenos se lanzo por el morro de arica al mar. Perdon por el largo comentario. Rudecindo

dachita said...

Da prevedem: 7. junija 1880 se je vnela bitka pri Arici. Takrat je polkovnik Bolognesi izjavil: Moja naloga je sveta in izpolnjeval jo bom do zadnjega naboja. To vojno je Peru izgubil. Na ta datum se praznuje dan zastave in dan perujske vojske. Dan zastave zato, ker je Alfonso Ugarte (za nekatere reva, za druge heroj), s perujsko zastavo v rokah pobegnil Čilencem. Ko se je znašel v precepu, se je raje vrgel s pečine v morje, kot da bi se predal sovražnikom.

Maria Fischinger said...

Hola Dachita
Yo en tu pais,
tu en el mio,
Un beso
Maria