27 March 2012

Huanchaco

Tokrat prepotreben dopust v Huanchacu. Za vsak slučaj sem izbrala ta kraj, ker ima v okolici kup zanimivosti za videti in kup stvari za početi. Na koncu je vseeno šlo bolj za poležavanje na plaži.

Hostal Huankarute
Pomol s konca 19. stoletja. Takrat je bil Huanchaco celo drugo najpomembnejše pristanišče v Peruju.
Tu so nakladali na velike ladje predvsem sladkor in bombaž.

Eden najboljših krajev za učenje surfanja.
Nedaleč stran pa je tudi Chicama, plaža z najdaljšim levim valom na svetu.

Tu lahko najamemo kopenskega konja ali vodnega konjička (caballito de totora) - najstarejši surf na svetu.

Ribiča z ulovom

Plaža pozno popoldne

Pogled na valove s pomola

Koši za smeti so postavljeni po vsej plaži in pomolu na vsakih par metrov. Gre za ogrodje iz lesenih paličic, plastično vrečo za smeti in oblekico iz blaga. Dobra ideja!
  
Ta ptiček nam je delal družbo v hotelu, poleg malega šnaucerja.

Deček na caballitu

Ribič se pripravlja na opoldanski lov. Iz vode tik ob plaži so začele skakati ribe.

Tako počepne in vrže mrežo samo kak meter v morje.

In jo izvleče ....
 
Evo, par kilogramov ribic v sekundi!
Potem se možak sprehodi ob plaži naprej in  še parkrat ponovi vajo. 

Ribiški caballitosi

Prijatelja
Ribiči in surferji v sožitju

Ribiči na večerni rundi

Pogled na Huanchaco izpred cerkve na hribu, ki je, mimogrede, druga najstarejša v Peruju.
Huanchaco je očitno veliko večji, kot je videti s plaže.

04 March 2012

Obnova hiše iz l. 1947, 43. - 54. dan

Po dveh mesecih smo se preselili v nadstropje, s tem, da sta kopalnica in kuhinja še vedno neobdelani.
Selitev je bila potrebna, da lahko električar dokonča svoje delo v pritličju, ob čemer se spet dviguje veliko prahu. 

Prva varianta za tajnico in računovodkinjo

Prostor za projektante

Puki je bilo bolj všeč prazno, ko se je dalo noreti in skakati naokoli.

Druga varianta za računovodkinjo (na desni)

Še z druge strani

Druga varianta za tajnico

Printer je v kotu, ker lahko deluje brezžično.
Nič mi ni všeč, kako izgleda. Videti je nametano in neurejeno. Pohištvo je bilo zelo težko umestiti, ker je vse čudnih dimenzij. Vsaka miza je drugačne višine in širine ... Police s fascikli smo sprva pospravili v arhiv )tisto mini sobico), a jih toliko potrebujejo pri roki da smo tudi te morali umestiti med mize.


 
Lučka je dobila nov star klobuk.

Kopalnica je dobila vrata. Naredili smo jih sami, ker so tudi ta čudnih dimenzij.


Stopnico pri dimniku sem tudi obložila s kamnom. Zdaj to obvladam že prav mojstrsko. Še parkrat jo bo treba oprati, pa bo.


Na dvorišču je spet grmada odpadnega materiala, tokrat zemlje in kamenja. Električar je namreč tu naredil 2 metra globoko luknjo, baje za ozemljitev. Pleskarji so nam pa uničili vse rože v koritu, sem jim skoraj vrat zavila! Tiste rastline, h kateri so hodili kolibriji, sploh ni več :(

 Izbira barve je bila težka. Želeli smo nekaj zelo svetlega. Iskala sem odtenek z nekim nevtralnim podtonom (beige, rumeno-rjavkasto). Vedela sem, da nočem prehladnega (sivkastega) ali pretoplega (roza, oranžkastega).


Na barvni karti American colors sem izbrala nevtralen odtenek Almendra (mandelj). Isti odtenek je na internetni karti videti roza. Ko so nam ga zmešali v trgovini je bil pa videti praktično bel, malce sivkast, in sem se bala, da ne bo dovolj za kontrast z bordurami.

Na moje presenečenje je odtenek na fasadi izpadel rumen! In to malo bolj intenzivno rumen, kot je videti tule na fotkah. V bistvu je tu barva precej zgrešena - morda je kriva svetloba, ker je bil že polmrak. Joj, kdo bi razumel te fore z odtenki .... Smo pa zadovoljni z barvo, kvaliteta je res top, niansa pa je prav nobel. V ponedeljek bosta že vsa fasada in ograja v novi oblekici!