19 October 2009

Trije Slovenci na dopust v perujski zapor

Tale novica je sicer z dne 1.10, a sem jo zasledila šele danes:

La Republica in Log.pe: V Cuscu so na letališču Alejandro Velasco Astete prijeli 3 slovenske državljane s skupno 55,5 kg kokaina, ki so ga porazdelili v tri kovčke, preden naj bi preko Lime, Sao Paula in Lizbone leteli v Pariz. Policistom so bili sumljivi, ker je bila njihova obleka presenetljivo težka. Ugotovili so, da je tekstil impregniran z neko substanco, nadaljni testi pa so pokazali, da gre za kokain.

Sicer pa ne mine dan, da ne bi v perujskih časopisih zasledili novice o zaseženi drogi na letališču. Danes so ujeli Čeha, ki je v nahrbtniku nosil 3,2 kg klorohidrata kokaina, 3 Britance - eden je tihotapil 2 kg kokaina v volnenih oblačilih (impregnirano), drugi v 2,5 kg v zavitkih živil, tretji pa 1,5 kg v keramičnih kipcih. Zasačili so tudi Bolivijko, ki je v kovčku z dvojnim dnom skrivala 1,5 kg droge, Španko, ki je kilo kokaina tihotapila impregniranega v oblačila in Kolumbijca, ki je 2,5 kg droge skril v tradicionalne perujske slaščice - turrone.


Kokain v kablu

Neverjetno, kakšnih metod in trikov se že poslužujejo. Marsikdo za denar tvega tudi lastno življenje ali življenje svojega otroka, pred kratkim pa sem iz prve roke izvedela za primer, ko so nekomu podtaknili kar 4 tone klorohidrata. Perujski zapori so natrpani s tujci, ki so jih dobili ob tihotapljenju, in niso prav nič prijetni za preživljanje večletnega "dopusta", čeprav v njih izbirajo tudi misice in prirejajo pevska tekmovanja. Ne ve se, koliko droge se uspe pretihotapiti iz Peruja, nekateri pravijo, da celih 90 odstotkov.

Edit: No, je že objavljeno tudi v Žurnalu, kjer špekulirajo, da je eden od tihotapcev fant razvpite Urške Čepin.  

18 October 2009

Raznolika dežela, polna skrivnosti!

Raziskovanje po Južni Ameriki je vedno pestro v pravem pomenu besede, saj vključuje krajše trekinge in lahkotnejša vandranja, izlete po puščavah, vulkanih in jezerih.

Peru slike-4
Jezero Titicaca, plavajoči otoki Uros
Na Cekinu smo vam pred kratkim predstavili potovanje po Boliviji iz cenovnega vidika, tokrat pa vam bomo pobližje predstavili potepanje po tretji največji državi v Južni Ameriki - po Peruju.
Peru, skrivnostna dežela starodavnih Inkov ter območje kulturnih in naravnih znamenitosti, nam s svojo lego odpira pogled proti zahodu na Tihi ocean ter na sosednje države Ekvador, Kolumbija, Brazilija, Bolivija ter Čile. Peru, ki je geografsko zelo razčlenjena država, vsakega popotnika navduši s svojo tradicijo, zgodovino, prijaznimi ljudi ter glasbo, ki jo je moč slišati na vsakem koraku.
Lima, glavno mesto Peruja, je prestolnica kulturnih znamenitosti, pestrega nočnega življenja in prometnega kaosa, ki se mu preprosto ne morete izogniti. Za raziskovanje po mestu, kjer živi kar osem milijonov ljudi, najlažje dostopamo kar z lokalnimi avtobusi, za katere je potrebno odšteti 60 centov pa vse tja do enega evra. Lahko pa si omislite tudi vožnjo s taksijem, cena za najem pa bo odvisna predvsem od vaših pogajalskih sposobnosti.
Od Lime se lahko proti severu države peljemo za vsega sedem evrov, ki nas po dobrih osmih urah pripeljejo do visoko ležečega mesta Huaraz. Od tod lahko dostopamo do najdaljšega svetovnega gorstva, Andov. Za štiridnevni treking z vodnikom, hrano ter spanjem v šotorih boste morali odšteti okoli 120 evrov. Vzpon na pettisočaka je kaj hitro bogato poplačan, saj se vam odpre prečudovit pogled na bogato naravo, previse, gorska jezera ter znamenite ledenike.
Peru slike-8
Izgubljeno mesto Inkov, Machu Picchu
Če pa si želite ogledati južni del Peruja, vas lahko pot zanese do Pisca, kjer se lahko s čolni odpravite do najpomembnejšega morskega rezervata na svetu, kjer si lahko pobližje ogledate vrsto morskih ptic, pelikanov in kolonij morskih levov. Vse to le za skromnih sedem evrov.
Od Pisca vas loči le tri ure vožnje do puščavskega mesteca Ice, od koder se s taksijem odpravite do slikovite in priljubljene turistične oaze Huacachina. Za približno 15 evrov se lahko predate lepoti obširne puščave, sončnih zahodov, deskanju po pesku ali pa enodnevnemu izletu po vinskih kleteh.
Zagotovo pa ne boste doživeli Peruja v pravi luči, če ne obiščete Cusca, prestolnico Inkov, ki leži na nadmorski višini 3500 metrov in velja za eno najprepoznavnejših območij za raziskovanje inkovske kulture. Tu mrgoli zgodovinskih spomenikov, muzejev in drugih kulturnih znamenitosti, ki jih lahko obiščete le za dva evra.
Sicer pa so cene na tem turistično bolj obarvanem območju malenkost višje. Tako za prenočišče odštejete minimalno pet evrov na noč, kar je približno dvakrat več od cen prenočišč v drugih mestih po državi.
Peru slike-6
Oaza Huacachina
Za obisk izgubljenega mesta Inkov, vsem bolje poznanega pod imenom Machu Picchu, pa lahko izberete različne možnosti. Na voljo vam je večdnevni treking, prevoz z avtobusom ali pa vožnja z vlakom do mesta Aquas Calientes, od koder se z avtobusom ali peš odpravite do inkovskih razvalin. Za povratno vožnjo z vlakom boste odšteli 65 evrov, za vstopnino na Machu Picchu pa slabih 14 evrov.
Pot lahko nadaljujete do Arequipe, belega mesta, od koder si le privoščite dvodnevni treking po drugem najglobjem kanjonu na svetu – Colca Canyon, kjer je med drugim moč opaziti znamenite kondorje in druge prebivalce gorskega sveta. Paket, ki vključuje stroške prevoza, vodenja, hrane in prenočišča, vam bo denarnico izpraznil za 50 evrov.
Vredna doživetja pa je tudi vožnja z ladjico po najvišjem ležečem jezeru na svetu, Titicaca, kjer si lahko ogledate znamenite Uros otoke ter otok Tequile že za slabih šest evrov. Zagotovo vas bo očaralo tamkajšnje življenje ter prijazni domačini, ki jih res srečate na vsakem koraku!
Peru slike-2
Mesto Cusco z znamenito cerkvijo


Mislim, da cene za Machu Picchu v tem članku niso prave - vlak je dražji, pa vstopnina tudi.
Otok na Titicaci pa ni Tequile, temveč Taquile. Titicaca ni najvišje ležeče jezero na svetu, temveč je najvišje ležeče plovno (!) jezero na svetu. Mestni avtobusi so cenejši, kot se tule omenja - stanejo ze od 10 centov (evra) naprej.

12 October 2009

La Tapada Limeña - ikona erotike in uporništva

Ko je postala Lima prestolnica Novega sveta, se je spodobilo, da dobi tisto vzdušje elegance in ekstravagance, ki ga mora imeti "mesto kraljev". Od obdobja podkraljestva (od ok. 1560), pa skozi celih 300 let (do ok. 1860) se je v Limi ohranila prav posebna moda "zakritih". La tapada limeña je bila simbol ekstravagance, uporništva in erotike.



V času podkraljestva in prve republike ni bilo lepo videti ženske, ki sama hodi po ulici, po tradiciji pa so limenke radovedne in opravljive. Da so lahko nemoteno opazovale dogajanje na ulici, so na hiše obesile čudovite izrezljane lesene balkone, mnogokrat pripeljane iz Španije, od koder so imele gospe in gospodične nadzor nad mestom, hkrati pa jih mimoidoči niso mogli prepoznati.



 Vir


Na ulico so dame stopale zavite v sayo in manto. Saya je bila dolgo svileno krilo, pod katerega so manj obdarjene skrivale kovinske konstrukcije ali blazine, s katerimi so poudarile boke. Saya modre, zelene, kostanjeve ali črne barve je pri tleh odkrivala umetelno izvezene čeveljce. Manto je bil širok in dolg svilen šal, ki je pokrival zgornji del telesa in celo glavo. Izpod njega je lahko kukalo samo eno oko.





Ta moda, ki izvira iz mavrske tradicije, se je zakoreninila samo v Peruju. Ženske so se močno oklepale svojega manta, saj so bile z njim vedno zapeljive in seksi - tudi starke in tiste z iznakaženimi obrazi. Seveda je prihajalo tudi do neljubih situacij, ko so moški nevede osvajali lastne hčere, sestre ali matere. Zaradi slednjega in zaradi zlorabe tovrstnih oblačil s strani moških je nadškof Toribio Alfonso de Mogrovejo leta 1583 strogo obsodil uporabo manta. Oblasti so namreč opazile, da omogoča širjenje transvestizma v koloniji. Dame se tej modi nikakor niso želele odpovedati in "la tapada limeña" je tako postala simbol uporništva in ženske emancipacije.



Zadnjič sem bila v okraju Villa El Salvador, da bi malo pogledala za kakšnim kosom pohištva, ki še manjka v stanovanju, a nisem našla nič pametnega. Ko sem že prakticno sedala v avto, pa sem v eni trgovinici z bolj ali manj kičastim dekorjem zagledala tapado iz pločevine. Motiv tapade mi je bil vselej zelo zanimiv, a ga je izredno težko zaslediti.


Zdaj tale tapada krasi garderobno steno ob vhodu :)


La tapada s kočijo - Villa El salvador, 70 /s.
Obešalniki - Saga Falabella, vsak 9,90 /s.
Spodaj pa manjka še kakšna klopca.

08 October 2009

Perujke ne rojevajo več doma

Zaradi velikega števila smrtnih primerov med porodi na domu lahko porodnice v Peruju zdaj tudi v bolnišnicah rojevajo na tradicionalen, naraven način.

Perujske nosečnice, predvsem na podeželju, so dolgo rojevale doma, kot veleva njihova tradicija. Žal je bila zato smrtnost tako porodnic kot novorojenčkov visoka. Pri porodu so namreč nosečnicam pogosto pomagali ljudje, ki za takšno delo niso bili usposobljeni in niso znali pravilno ravnati pri nevarnih zapletih, kot so poporodne krvavitve ali zastrupitve. Perujske nosečnice so doma raje rojevale tudi zato, ker se v bolnišnicah niso dobro počutile. Vendar se tudi ta tradicija spreminja ...
Porod stoje
Vse več perujskih bolnišnic porodnicam dovoli rojevati, kot veleva tradicija. (Foto: Reuters)
Odločeni pomagati
Še leta 1997 je v okrožju Santillana v porodnišnicah rodilo borih šest odstotkov nosečnic, smrtnost pa je bila visoka. Zato so zdravstveni delavci skušali to zaskrbljujoče dejstvo spremeniti. Okoliške prebivalce so povprašali, kakšen je tradicionalen način poroda doma in zakaj nosečnice ne želijo roditi v bolnišnici, kjer bi usposobljeno osebje bolje poskrbelo zanje in njihove otroke. Kar so izvedeli, je vsem dalo močno misliti.
Domačine je motilo, da bolnišnično osebje ne govori domačega jezika, kečuanščine. S porodnicami so po njihovem mnenju ravnali osorno. Motilo jih je tudi, da možem in bližnjim sorodnikom niso dovolili sodelovati pri porodu, kot je to v navadi. Ženske so silili v nošnjo bolnišničnih oblačil,  rojevanje leže na hrbtu in ne kleče, kot je tam sicer tradicija. Poleg tega so v bolnišnici po porodu posteljico zavrgli, namesto da bi jo dali sorodnikom za obredni pokop.
Korenite spremembe

Zdravstveni delavci so skrbno poslušali pritožbe in nasvete okoliških prebivalcev in jih tudi upoštevali. Tako je nevladna organizacija Neomejeno zdravstvo (Health Unlimited)  v sodelovanju z okoliškimi prebivalci poskrbela za korenite spremembe na porodnem oddelku bolnišnice v Santillani. Spremembe pa so začeli uvajati tudi drugod po državi.
Zdaj morajo vsi zaposleni znati kečuansko. Sorodniki lahko spremljajo porod in pomagajo kolikor lahko. Sobe pa so preuredili tako, da porodnice rojevajo kleče, kot so navajene in kakor je tudi manj boleče.
Perujski dojenčki
S spremembami v bolnišnicah se je zmanjšala tudi smrtnost novorojenčkov. (Foto: Reuters)
Statistika potrjuje spremembe
Raziskava, ki so jo opravili po desetih letih, je pokazala, da so spremembe koristile. Močno se je zmanjšalo število porodov na domu, številka teh je ravno nasprotna tisti iz leta 1997. Tako danes v bolnišnici rodi kar 83 odstotkov vseh nosečnic s tega območja. Podobno je tudi drugod v Peruju.
V poročilu, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, so avtorji zapisali, da projekt v Santillaniju dokazuje, da si prvotni naseljenci z nizko uradno izobrazbo želijo strokovne pomoči pri porodu. Vendar le, če zdravstveni uslužbenci z njimi ravnajo spoštljivo in ne posegajo v njihovo tradicijo.

Vir: Bibaleze

07 October 2009

Pet precenjenih znamenitosti

Težko pričakovano potovanje lahko včasih postane malo razočaranje tudi zaradi gneče. Čakanje, prerivanje in stegovanje vratu razjezijo marsikje.

Petra, Jordanija Obisk Petre je med potovanjem po Bližnjem vzhodu obvezen. © Shutterstock


Lestvice najbolj precenjenih turističnih znamenitosti so zato pogoste. Svojo najbolj precenjeno peterico, ki jo poglejte v fotogaleriji, je objavil tudi britanski Times. Lepo, dih jemajoče, polno zgodovine ... a po mnenju mnogih tudi precenjeno.

Stonehenge, Velika Britanija. Angleški Stonehenge je dramatičen, poln zgodovine in ob poletnem solsticiju, ko je dan na severni polobli najdaljši, osupljiv (in osupljivo oblegan). Mistični kamniti "katedrali" kritiki očitajo, da "se je ne morete dotakniti in ne morete hoditi skozi njo" – Stonehenge, ki naj bi bil po zadnjih ugotovitvah zgrajen okoli leta 2300 pred našim štetjem, lahko gledate le od daleč. Še en očitek je, da zraven ni muzeja.

Petra, Jordanija. V rožnate skale vklesana Petra je največja jordanska znamenitost in eno od sedmih novih svetovnih čudes. Prestolnica nabatejskega kraljestva je Petra postala v šestem stoletju pred našim štetjem, Petra, ki se je ohranila do danes, pa naj bi večinoma nastala v prvem in drugem stoletju pred našim štetjem. Zakladnica, Samostan, Veliki tempelj, Kolonadna ulica, gledališče in Visoki prostor žrtvovanja je le nekaj najbolj občudovanih zgradb v Petri. A težava starodavnega mesta so turisti oziroma veliko turistov. Turistična "vas", ki je nastala zaradi turizma, pa počasi prerašča Petro.

Kolosej, Rim, Italija. Skoraj sredi Rima se dviga Kolosej, zgrajen v drugi polovici prvega stoletja. Turiste velikan, v katerem je v časih, ko so se v njem za življenje borili gladiatorji, lahko sedelo dobrih 50 tisoč ljudi (nekateri zgodovinarji menijo, da še veliko več), množično privlači že od 18. stoletja. Delno porušen, a še vedno neverjetno impresiven, Kolosej vsak dan privabi na tisoče tistih, ki pridejo občudovat Rim. Dolge vrste in vsesplošna gneča so zato nekaj običajnega, pred Kolosejem ali blizu njega pa na obiskovalce radi čakajo žeparji, novodobni "gladiatorji", ki služijo s fotografiranjem s turisti, prodajalci vsega mogočega ... Če hočete v Kolosej, pojdite zgodaj dopoldne.

Machu Picchu, Peru. Komu se še ni zahotelo, da bi se povzpel do "izgubljenega" inkovskega mesteca, ki ga je leta 1911 "odkril" ameriški raziskovalec, arheolog in zgodovinar Hiram Bingham? Sledi inkovske civilizacije že dolgo privlačijo popotnike in mnogi pridejo v Peru samo zaradi Inkov. Turistov je toliko, da je klasična inkovska pot včasih razprodana mesece vnaprej. Leta 2005 so namreč v Peruju število tistih, ki v enem dnevu začnejo treking po klasični inkovski stezi, omejili na petsto na dan, saj je bilo ljudi toliko, da so se Perujci zbali za stezo in arheološke ostanke ob njej. In tudi če greste v Machu Picchu na štirih kolesih, boste segli globoko v žep.


Angkor, Kambodža. Pri kamboškem mestu Siam Reap na turiste čaka po mnenju mnogih najlepši verski objekt na svetu. Angkor, stara prestolnica kmerskega imperija, je na prelomu iz 12. v 13. stoletje štel več kot milijon prebivalcev. Največ občudujočih pogledov je danes deležen tempelj Angkor Wat. In teh občudujočih pogledov je toliko, da množicam težko ubežite.

Vir: Zurnal

06 October 2009

Srečanje veleposlanika Peruja in slovenske državne sekretarke

Ljubljana, 5. oktobra 2009 – Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je danes sprejela kopijo poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika Peruja Antonia Garcíe Reville v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju.



 Veleposlanik García Revilla in državna sekretarka Benčina (Foto: BOBO)


Državna sekretarka Benčina in veleposlanik Antonio García Revilla sta ocenila, da so odnosi med državama dobri in prijateljski ter brez nerešenih vprašanj. Politično sodelovanje se je med pripravami na V. vrh Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi maja 2008 v Limi izredno okrepilo, kar je treba izkoristiti za prihodnje sodelovanje tudi na drugih področjih, zlasti na gospodarskem. Dobro sodelovanje poteka tudi v okviru multilateralnih forumov.


Vir