Top 10 arheoloških odkritij v 2007

Ob poplavi raznih pregledov prejšnjega leta dodajam pregled 10 top arheoloških odkritij v letu 2007.

Po izboru revije Archaeology Magazine so ta odkritja:

- sončni observatorij v Chankillu v Peruju. Več o arheoastronomiji je zapisano tu;

- odkritje babilonske tablice iz Sipparja med množico zapisov v Britanskem muzeju, ki govori o doniranju zlata;

- nove datacije za najdišče Clovis v severni Ameriki;

- odkritje semen buč v Peruju, preko katerih se lahko domneva, da je njihov izvor v Evropi;

- odkritje, da so pred 4300 leti šimpanzi uporabljali orodja za razbijanje oreščkov;

- urbanizacija Tell Bracka v Siriji je potekala ob istem času kot urbanizacija doslej prvih znanih mest v Mezopotamiji (danes v Iraku);

- odkritje prazgodovinskega kompleksa s ceremonijalim ograjenim prostorom v Lismullinu na Irskem;

- odkritje polinezijske kokoši v Peruju, ki kaže na to, da so Polinezijci mnogo pred Evropejci prinesli v južno Ameriko perutnino;

- na podlagi najdb lobanj iz Kenije je sedaj pod vprašanjem ali je homo erectus izviral iz homo habilisa;

- Angkor, kmerska metropola med 9. in 15. stoletjem, je verjetno usahnila zaradi okoljskih problemov - problemov povzročenih s krčenjem gozdov in preveliko populacijo.

Peru, obzervatorij.

Vir: Razbojničine dogodivščine

Todas las azafatas van al cielo (Argentina, 2002)

Vse stevardese odidejo v nebo

Režija ..... Daniel Burman
Julian ..... Alfredo Casero
Teresa ..... Ingrid Rubio

Oftalmolog Julian potuje iz prestolnice v hladno Patagonijo, da bi stresel v morje ostanke svoje ljubljene. Ushuaia je pravšnji kraj za to dejanje - konec sveta, kjer ni horizonta. Neka prispodoba večnosti. Zatem skuša zdravnik izvesti samomor, vendar mu načrt vedno znova spodleti. Na pot mu stopi Teresa, stevardesa, kakor je bila njegova žena. Teresa je zanosila z nekim neznacem, zdaj pa na koncu sveta išče rešitev za svoje težave. Bo to smrt, splav ali novo upanje? Stevardesa nekega jutra odvihra, Julian pa doživi prometno nesrečo in se več mesecev bori za življenje ...

Zanimiva je kvečjemu upodobitev stevardes, ki jih resnično doumevamo kot lutke - brezhibne, vselej elegantne, čiste, natančne. Mar sploh imajo čustva? Na splošno mi film ni niti malo všeč. Sodi med tipične argentinske produkcije tj. drama s tragikomičnimi vložki, ampak tale je huudo dolgočasna. Film v več pogledih kopira Los amantes del circulo polar Julia Medema (letala, srečanja v snegu ..) in se skuša meriti z Eliseom Subielo v upodabljanju medčloveških razmerij, oboje neuspešno. Poln je osladnih klišejev, začenši s tistim sipanjem pepela, ko pa se spomnim konca, se kar zdrznem. Celo glasba je hudo patetična. Scenografija se mi zdi precej dodelana - hlad in melanholija pobeljene Patagonije se nas zlahka dotakneta skozi ekran, značaji pa niti slučajno. Protagonista sicer nista slaba. Rešujeta slabo zrežirano predstavo.

Moja ocena: 4/10

Apel Amnesty International

PERU, Gloria Cano Legua, (ž) – odvetnica na področju človekovih pravic, Osebje organizacije za človekove pravice APRODEH (Asociación Pro Derechos Humanos)
18. decembra so članom APRODEH Asociación Pro Derechos Humanos (Združenje za varstvo človekovih pravic), v nasprotju z njihovo pravico do varstva človekovih pravic, grozili s smrtjo v anonimnih telefonskih pozivih. Grožnje so bile usmerjene predvsem zoper odvetnico na področju človekovih pravic Dr. Glorio Cano Legua, ki je delala na primerih žrtev kršitev človekovih pravic, do katerih naj bi prišlo pod nekdanjim predsednikom Albertom Fujimorijem in zaradi katerih mu trenutno sodijo.

V anonimnem telefonskem pozivu naj bi dejali: “Los vamos a matar porque son terroristas; a Gloria Cano, la vamos a matar porque es una basura terrorista, todos son unos hijos de puta mal nacidos…”(Ubili vas bomo, ker ste teroristi, ubili bomo Glorijo Cano, ker je teroristični izmeček, vsi ste nevzgojeni otroci kurb”).

Gloria Cano Legua je ena izmed pravnih zagovornikov družin žrtev v primerih La Cantuta in Barrios Altos v sodnem procesu, ki se vodi zoper nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija. Naslednje javno zaslišanje v postopku je 4. januarja. Amnesty International je zelo zaskrbljena za njeno varnost in varnost vseh zagovornikov človekovih pravic, ki delajo na vprašanjih, ki so povezana s tem sodnim procesom.

Med točkami obtožnice zoper Alberta Fujimorija so obtožbe državnega tožilca za umor, hude telesne poškodbe in prisilno izginotje, za masaker v Barrios Altosu in za poboje leta 1992 ter prisilno izginotje devetih študentov in profesorja iz Univerze za izobraževanje Enrique Guzmán y Valle v Limi, poznani kot La Cantuta.

Te zločine pripisujejo tako imenovani “Colina skupini”, parlamentarni skupini, ustanovljeni leta 1992 v okviru Nacionalnega obveščevalnega centra pod vodstvom Vladimira Montesinosa. Skupina je bila oblikovana kot del nove strategije za preprečevanje upora, ki ga je izvajal Alberto Fujimori. Na temelju obtožnice državnega tožilca je Vrhovni sodnik zoper Alberta Fujimorija v septembru 2001 izdal odredbo o priporu. Odredba je izvirala iz obstoja prepričljivih dokazov, ki so kazali na to, da je nekdanji predsednik vedel za obstoj “skupine Colina”.

OZADJE

Med notranjim oboroženim konfliktom v Peruju je Amnesty International poročala o zlorabah s strani Državnih varnostnih sil Peruja in neprenehoma obsojala ter nasprotovala tisočim primerom zlorabe, ki so jih izvajale opozicijske oborožene skupine Partido Comunista del Perú (Sendero Luminoso), PC, Komunistične stranke Peru (Razsvetljena pot) in Movimiento Revolucionario Túpac Amaru, MRTA, Revolucionarno gibanje Túpac Amaru.

Amnesty International verjame, da je delo zagovornikov človekovih pravic zelo pomembno za varstvo in spodbujanje človekovih pravic za vsakogar in zato predlaga, naj Peru vzpostavi in sprejme celosten načrt za varstvo zagovornikov človekovih pravic, ki bo v skladu s končnimi priporočili perujske Komisije za resnico in spravo, izdanimi v letu 2003 in mednarodnimi pravnimi normami. PRIPOROČENE AKCIJE: Prosimo, čim prej pošljite apele, v španskem ali svojem materinem jeziku, v katerih:

- izrazite zaskrbljnost nad anonimnimi telefonskimi klici 18. decembra 2007, v katerih so s smrtjo grozili Glorii Cano Legua in drugim zagovornikom človekovih pravic v organizaciji APRODEH;

- izrazite zaskrbljenost za njeno varnost in varnost vseh delavcev na področju človekovih pravic, ki delajo na primerih, ki se nanašajo na sodni proces zoper nekdanjega predsednika;

- pozovite oblasti, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za zagotovitev varnosti in za saščito Glorie Cano Legua v skladu z njenimi željami;

- pozovite oblasti, naj uvedejo neodvisno in nepristransko preiskavo v primerih smrtnih groženj, ki so jih prejeli APRODEH in Gloria Cano Legua, naj rezultate preiskave javno objavijo in vsem odgovornim v zadevi sodijo;

- prosite, naj vas obvestijo o rezultatih preiskave;

- pozovite oblasti, naj pošljejo jasno javno sporočilo, da ne bodo tolerirale zastraševanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic;

- navedite, da so zagovorniki človekovih pravic temeljni del družbe in da je varovanje zagovornikov človekovih pravic pri izvajanju njihovega dela brez strahu pred povračili poglavitno zagotovilo varovanja človekovih pravic;

- pozovite perujsko vlado, naj sprejme politiko in načrt, in sicer v sodelovanju z zagovorniki človekovih pravic, ki bo vključeval nacionalni načrt za zaščito, z namenom zagotovitve in implementacije načel Deklaracije ZN o zagovornikih človekovih pravic in OAS resolucijo.

Vir