Esperando la Carroza (Argentina, 1985)

Čakajoč na (mrliški) voz

Režija ..... Alejandro Doria
Luis Brandoni ..... Antonio Musicardi
China Zorrilla ..... Elvira
Antonio Gasalla ..... Ana Maria de los Dolores Buscarolli de Musicardi - »Mama Cora«
Julio de Grazia ..... Jorge Musicardi
Bettania Blum ..... Nora
Monica Villa ..... Susana

Mama Cora ima tri sinove in hčer. Zanjo skrbita najrevnejši od sinov in njegova žena Susana, ki imata tudi majhnega otroka. Vzdušje v hiši postaja nevzdržno, saj je senilna starka v napoto mladi družini. Ko nekega dne postavi majonezo v pečico, Susani prekipi. Odpravi se k svaku in zahteva, da vsaj za nekaj časa sprejme mamo Coro pod svojo streho. Medtem ko se bratje prepirajo, kdo bo poskrbel za starko, se mama Cora odpravi na potep. Njeni sinovi prejmejo novico, da jo je povozil vlak, zato ji pripravijo pogreb ...

Situacijska komedija, ki bi bila primernejša za gledališče. In pravkar sem prebrala, da je bila prirejena po odrskem delu Jacoba Langsnerja, ki je skupaj z režiserjem tudi napisal scenarij za film. Obravnava klasične družinske težave - zavist, hinavščino, skopost, privoščljivost ... Malce sem razočarana, ker sem videla nekaj dobrih ocen tega filma. Vse preveč je vpitja, cviljenja, jokanja, tako da človek kar težko posluša dialoge. Igra je pretirana. Všeč mi je bil lik mame Core (šele zdaj vidim, da jo je igral moški!), še posebej pa stranska vloga neke starke. Mamca se je pojavi le za par sekund, toda tisti trenutek je zame kot neka protiutež vreščečim in spakujočim se gledališčnikom. Ne morem verjeti - pravkar sem našla odlomek, v katerem nastopi :)

Še en odlomek: Miseria digna

Moja ocena: 6/10

Razstava mačk

Pravkar z razstave. Muce so čudovite - vse po vrsti. Očitno sem zamudila abesinke, norveške gozdne in še kakšno pasmo. Živali neverjetno dobro prenašajo direndaj in bliskanje fotoaparatov. Nekatere so lastniki celo posadili na vrh kletk, kjer so mirno spale naprej. S seboj sem imela dve kameri, ki ju pa žal ne znam uporabljati, zato je večina fotk zanič. Nekaj utrinkov pa vseeno:

Sfinga

Švicarski sodnik

Ruska modra mačka?

Rdeč perzijec

Modra britanka ali kartuzijka?

Ragdoll?

Orientalka?

Maine Coon

"whiskas" britanka

Na koncu pa je še Iztok, tako kot ostali otroci, narisal muco. Ker je bil priden, je dobil listek za srečelov, kjer si je priigral šah. Ja, je imel srečno roko.

Besos en la frente (Argentina, 1996)

Poljubi na čelo

Režija ..... Carlos Galettini

Sebastian Miguez ..... Leonardo Sbaraglia

Mercedes Arevalo ..... China Zorrilla

Claudio Garcia Satur ..... Fabio

Mercedes Arevalo, ki šteje že osemdeset let, ni čustveno nikoli dozorela. Je bistra in iskriva ženska, toda počuti se ujeto v lastnem telesu, ki ga sovraži. Čuti kot najstnica, pa vendar ji je to prepovedano pokazati. Sebastian Miguez je mlad (26let) Urugvajec, pisec scenarijev, ki želi v Buenos Airesu pozabiti na svojo nesrečno ljubezensko zgodbo in uspeti kot scenarist. Srečanje mladega pisatelja in priletne aristokratinje obema zaznamuje življenje. Mercedes se kmalu zaljubi v Sebastiana. Mladeniča misel na to plaši, predvsem zato, ker ga na starki nekaj privlači. Nekega dne ga Mercedes obišče v skromnem penzionu in ga prosi, naj se preseli v njeno vilo. Sebastian sprejme ponudbo. Bo starka prestopila meje platonske ljubezni?

Zanimiva tema, meni zelo všečna. Spoznavamo strahove starke in mladeniča pred lastnimi čustvi. Mercedes bi zelo privoščila še eno strastno romanco, ampak kaj, ko bi tudi Sebastianu privoščila mlado in luštno študentko ... Morda sem bolj na njeni strani, ker sem pač ženska. V filmu pogrešam nek vrhunec. Najbrž je bil to za režiserja poljub na usta. V redu film, ampak malce težak, za koga bo tudi dolgočasen, verjetno namenjen starejšim gospem. Osnovan je izključno na dialogu in pomenljivih pogledih. Zasedba je minimalna, vendar glede na težavne vloge odlično izbrana.

Moja ocena: 7/10