Perujski paličnjak - Oreophoetes peruana

Kopiram z Akvazina :

Oreophoetes peruana
Družina: Diapherominae

PSG št. 84 Oreophoetes peruana (Saussure, 1868 ). Vrsta ni primerna za otroke!

Foto: LB

Slovensko ime: perujski paličnjak (krstil ga je Žiga Wink )

Domovina in življenjski prostor: O. peruana živijo v podrastju gozdov na hribovitih območjih Peruja (Tarapoto), Ekvador.

 

mlad samec

   Opis vrste: to izredno lepo vrsto odlikujejo žive svarilne barve, ki sporočajo plenilcem, da so to neužitni insekti. O. peruana namreč ob nevarnosti izločajo sekret neprijetnega vonja, ki ga izbrizgajo na straneh sprednjega dela telesa (ob prvem paru nog) – izloček ne brizgnejo naravnost v napadalca. Izloček ni jedek npr. na koži, vendar pazimo, da ga ne zanesemo na sluznice (oči, usta)- če paličnjaka že razburimo do te mere, da se brani in nas pobrizga, si takoj dobro operimo roke!

Velikost: samčki 6 cm, samičke 7 cm

Velikost jajčk: 3.2 x 2.4 x 1.6 mm

Prehrana: ta vrsta se prehranjuje izključno s praprotmi. Pozimi jih lahko hranimo tudi s sobno praprotjo, pri čemer moramo paziti, da novo kupljeno rastlino porežemo in po možnosti presadimo, da požene sveže liste- nova rastlina je običajno škropljena z različnimi fungicidi, insekticidi, gnojili,… Praprot postavimo v kozarček s pokrovčkom, v katerega naredimo luknjice ravno dovolj velike za stebla. Vrsta je dobesedno nagnjena k »samomorom« v stoječi vodi, zato se temu raje izognite s tem enostavnim ukrepom.

Temperatura: najboljša je sobna temperatura med 18 in 24 stopinjami Celzija. Previsoke temperature vodijo do pogina živali, zato je v vročih poletnih dneh te paličnjake najbolje prestaviti v kletne prostore. Nižje temperature le upočasnijo razvoj, drugih negativnih posledic ni opaziti.

Vlaga: paličnjaki potrebujejo visoko stopnjo vlage, vendar se izognimo »stoječi« vlagi.

Razvoj: Po zadnji levitvi ostanejo samičke rumeno črno obarvane, vitkejši samčki pa postanejo žareče rdeče- črni. Samčki imajo na zadku tudi odebelitev, ki je namenjena pričvrstitvi na samičko med paritvijo. Kopulacija lahko traja nekaj ur in samička začne kmalu zatem odlagati jajčka- v 3-4 mesecih vsak dan odloži 1-2 jajčki (jih odvrže na tla). Ker imajo jajčka zelo tanko lupino, jih raje pustimo ležati v terariju, ličinke se brez težav izležejo nekje po 3 mesecih - tudi če jajčka zaradi boljšega vzdrževanja vlažnosti posujemo s šoto. Potrebujejo približno 6 mesecev do zadnje levitve.

Nega: vrsto gojimo v terariju velikosti najmanj 30cm x 40cm x 60cm (D x Š x V). Kot podlago uporabimo npr.palmino šoto, ki dobro zadržuje vlago. Terarij dnevno dobro poškropimo (predvsem dno), pa tudi po stenah ali listju, saj O. peruana zelo radi pijejo iz kapljic.
Slika zgoraj: http://members.lycos.nl/handamen/takken/species/psg084.htm

Naj pade yunza!

Februar je tudi v Peruju mesec "pustovanja" in zabave - carnavala. V tem času se vedno vozimo z zaprtimi okni na avtu, da nam ne prileti noter kakšna vodna bombica. Zlivanje vode z oken, metanje vodnih bombic in obsipavanje s pudrom nas ogrožajo ves mesec. Pa še ena zanimiva tradicija, ki sem jo spoznala šele letos: YUNZA!

 Vir za sliko
V določeni skupnosti se zberejo in postavijo drevo - ponavadi je drevo posekano drugod ali kupljeno, nanj pa obesijo različne nelomljive predmete, balone in papirnate trakove. Tu je ena yunza, ki smo jo pred kratkim videli ob cesti na severni obali:

Ob ritmu huayna se staro in mlado zbere v krog okoli drevesa in vsak od sodelujočih trikrat zamahne s sekiro. Ko drevo pade, se ljudstvo zakadi v drevo in pobere darila. Pivo seveda tudi pri yunzi teče v potokih in stvar zna biti nevarna - alkohol, sekire in padajoča drevesa ne gredo najbolje vkup. Moj svak je lani obljubil, da bo postavil eno od treh letošnih yuns v klubu andske regije Andahuaylas, drugod pa je za novo drevo odgovoren tisti, pod čigar sekiro pade deblo. S svakinjo sva odšli po nakupih in nabavili goro plastike (lavorje, metlice za wc, različne posode, metle ...), kar se je nato obesilo na drevo. Na zabavi smo imeli kar dve glasbeni skupini, eno večjo na odru, bolje tehnično opremljeno, in eno manjšo godbo na pihala.

Plesali smo v krogu, pravzaprav bolj noreli, nobena melodija pa ni trajala manj kot pol ure. Dobra rekreacija. 

 Sekanje se mi na koncu ni zdelo tako nevarno in sem tudi sama trikrat zamahnila. Samo otrokom se ni dalo sekire v roke.

Medtem so iskali darovalce za naslednje leto in za eno yunzo 2011 bom odgovorna jaz. Sem si pa obljubila, da bomo takrat za naše podrto drevo posadili 3 nova! 

Najlepše oblečeni na OI v Vancouvru

Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru se je prvič predstavil tudi Peru. Tekač na smučeh Roberto Carcelen je zastopal perujske barve v teku na smučeh cross country na 15 kilometrski progi. Končal je na 94. (predzadnjem) mestu. Njegov nastop je vseeno zgodovinskega pomena. 

Veliko čestitk sta prejela mlada smučarja, brat in sestra Manfred in Ornella Oettl, ki ju čakata še preizkušnji v veleslalomu in slalomu. Čestitk in pohval pane dobivata zaradi rezultatov, temveč  zaradi krasnih pisanih kombinezonov s perujskimi motivi. 


Definitivno sta  najlepše oblečena smučarja na teh olimpijskih igrah! Ornella je povedala, da s ponosom zastopa Peru, čeprav živi v Innsbrucku. Ornellina in Manfredova  mati je Perujka, oče pa Nemec.

16-letni Perujec: "Bil sem boljši od Bodeja Millerja"

24. februar 2010 ob 12:29
Whistler - MMC RTV SLO/STA/Reuters

103 smučarji so bili v torek na štartu moškega veleslaloma in med njimi seveda tudi veliko "eksotov". Maročan, Pakistanec, Južnoafričan, nepogrešljivi Mehičan Hubertus von Hohenlohe ...
Vsak je napisal svojo zgodbo. Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec olimpijskih iger, je avstrijski smučar, ki tekmuje za Mehiko, kjer je leta 1981 kar sam ustanovil smučarsko zvezo.
V svoji "kavbojski" tekmovalni opravi z naslikanimi pištolami in pasovi z naboji je želel v Whistlerju prvič po 16 letih še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre. “Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila. Ko si starejši, bolj intenzivno doživljaš vsak trenutek na progi,” je povedal mehiški smučarski princ, ki je za zmagovalcem, Švicarjem Carlom Janko, v dveh vožnjah zaostal 33,64 sekunde in zasedel 78. mesto med 81 uvrščenimi.

 Ko se učiš smučati z lesenimi deskami

Za njim so se zvrstili še Pakistanec Muhamad Abas (+42,75),

Marino Cardelli iz San Marina (+47,93) in Indijec Džamjang Namgial (+57,09). Abas je prvi Pakistanec, ki je nastopil na zimskih olimpijskih igrah. Smučati se je naučil tako, da si je okrog nog z najlonsko vrvjo pripel lesene deske.
74. mesto je zasedel Maročan Samir Azimani (+28,80). "Zelo sem ponosen, da sem tu in da predstavljam svojo deželo. Vidite, sanje lahko dosežete brez denarja. To želim povedati. Ne dovolite nikomur, da bi vam ukradel sanje," je dejal 32-letnik, ki je rojen in živi v Franciji.

 Ujezilo ga je le, ker je izgubil palico Če je bil Hohenlohe najstarejši, pa je bil Perujec Manfred Öttl Reyes s 16 leti najmlajši udeleženec veleslaloma. Tudi zanj je bila na tekmovališču Creekside oprema ena izmed poglavitnih tem. “Vsi mislijo, da je pletena, a je izdelana iz visoko tehnološko obdelanega materiala,” je dejal Öttl Reyes. Njegov dres je bil sila pisan - s potiskanimi lamami, ki so tako značilen znak za Peru.

 Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na štartnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno pa živita v Innsbrucku v Avstriji. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.
Mladega Perujca je ujezilo le, ker je med vožnjo izgubil eno izmed palic. “Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto,” je komentiral in dodal: “Bil sem boljši od Bodeja Millerja.” Američan je namreč že v prvi vožnji odstopil (tako kot denimo še en eksot, 19-letni Južnoafričan Peter Scott), sam pa je končal na 67. mestu, 24 sekund za Janko.

M. R.

Inkovka ali perujska lilija

To sta pogostni imeni za južnoameriški rastlinski rod, ki za vrtnarske in posebno cvetličarske potrebe ponuja trpežno cvetje. Vsaj nekatere sorte z vrtnarjevo pomočjo prezimijo tudi pri nas na prostem. Tu in tam v ponudbi naletimo na nizke sorte, ki so zanimive kot posodovke ali večje lončnice. Navzlic temu jih poznamo predvsem po mikavnem in eksotičnem cvetju za rezanje. 

 Najpreprostejše izvedbe imajo vsaj na dveh cvetnih listih na osnovni prevladujoči barvi še kontrastne črtaste pegice, pogosto pa v posameznem cvetu najdemo tri ali štiri različne barvne odtenke. Zgradba cvetov je šesterosomerna, po čemer nekoliko spominjajo na prave lilije, tulipane ali perunike. Tepali, podobno zgrajeni cvetni listi dveh ločenih krogov, so si približno enaki, vendar sta pri nekaterih vrstah dva cvetna lista precej povečana, obarvana živahneje kot ostali in služita opraševalcem za nezgrešljiv kažipot. Botanično pa inkovke s še enim rodom (to sta Alstroemeria in Bomarea) tvorijo svojo družino in ne sodijo med lilije. Svoje strokovno ime so dobile po zaslugi švedskega barona Clausa von Alstroemera, ki je na potepanjih po Južni Ameriki zbiral tudi rastlinska semena in jih pošiljal v Evropo. To se je dogajalo nekako pred 250 leti. Iz medsebojnih križanj je do današnjih dni nastalo že več kot 200 sort, katere vrtnarji gojijo predvsem v zaprtem prostoru rastlinjakov za rezano cvetje. 

 Rod obsega okoli petdeset vrst, od katerih ena skupina raste v naravi v osrednjem Čilu in druga v Braziliji. Prve najbujneje rastejo v sorazmerno topli zimi, vrste iz druge skupine pa takrat počivajo in rastejo poleti. S križanjem vrst brazilske in čilske skupine so žlahtnitelji v veliki meri odpravili izrazito obdobje dormance (zaspanosti, počitka) in tako sodobne sorte dajejo cvetje skoraj vse leto. Pri križanjih je sodelovalo mnogo vrst (Alstroemeria aurea, A. ligtu, A. psittacina, A. pulchela in druge), rezultat pa je trpežno cvetje, ki v vazi vzdrži nekako dva tedna. 

 Cvetje v različnih barvah in dodanih vzorcih je eksotično privlačno, prevladujejo pa bela, zlato rumena, oranžna, marelična, rožnata, rdeča, karminasta in sivkino modra barva. Vsako leto rastlina odžene iz korenikastega spleta večje število stebel, ki se končujejo s kobulom do desetih cvetov. Posebno gojene sorte odganjajo veliko število cvetnih stebel, katera porežejo takrat, ko prvi cvet začne kazati barvo. V takšnem stanju cvetje inkovk vzdrži dolga potovanja ter vse procedure od avkcije do kupca v cvetličarni. Zelo zanimiva oblikovna posebnost pri inkovkah je zasukanost listov za 180 stopinj, tako da je spodnja stran obrnjena vedno navzgor.
 

Izidor Golob, iž. arg.

Vir: 7dni

Morski levi zapustili Galapaške otoke in se preselili v tople perujske vode

Galapagos - Kolonija morskih levov, ki je domovala na Galapaških otokih, se je nepričakovano preselila na 1.500 kilometrov oddaljen otok ob obali Peruja.

 

Galapagoški morski levi se selijo v perujske vode. (Foto: naturetrek.co.uk)

Perujska Organizacija za raziskovanje in ohranitev morskih živali (Orca) je sporočila, da gre za prvi zabeleženi primer, ko je kolonija galapaških morskih levov zapustila svoje domače vode okoli otočja, ki pripada sosednjemu Ekvadorju. Preselilo se je okoli trideset živali v skupini.
Orca je sporočila, da se morski levi selijo, ker se morje ob obali Peruja segreva. “Še nikoli se ni zgodilo, da bi se prebivališče galapaških morskih levov premaknilo izven otočja. Posamezni morski levi so sicer že bili opaženi v Ekvadorju in Kolumbiji, nikoli pa se ni preselila cela kolonija,” pravi predsednik Orce Carlos Yaipen.
Za selitev Yaipen krivi globalno segrevanje. “To je posledica prilagajanja podnebnim spremembam. Pogoji v morju okoli Peruja so zdaj podobni galapagoškim.”
Raziskovalci so odkrili, da so se vode okoli perujskega otoka Foca v zadnjem desetletju dvignile s povprečnih 17 na 23 stopinj Celzija. To je podobna temperatura, kot jo imajo vode okoli Galapagosa, ki je postal najljubša destinacija turistov in botanikov zaradi svojega edinstvenega ekosistema in slovesa, da gre za živ laboratorij evolucije.
Orca opozarja, da se bodo zdaj zaradi toplejših voda ob Perujsko obalo začele priseljevati tudi druge vrste morskih in obmorskih živali.

Vir: Dnevnik