Naj pade yunza!

Februar je tudi v Peruju mesec "pustovanja" in zabave - carnavala. V tem času se vedno vozimo z zaprtimi okni na avtu, da nam ne prileti noter kakšna vodna bombica. Zlivanje vode z oken, metanje vodnih bombic in obsipavanje s pudrom nas ogrožajo ves mesec. Pa še ena zanimiva tradicija, ki sem jo spoznala šele letos: YUNZA!

 Vir za sliko
V določeni skupnosti se zberejo in postavijo drevo - ponavadi je drevo posekano drugod ali kupljeno, nanj pa obesijo različne nelomljive predmete, balone in papirnate trakove. Tu je ena yunza, ki smo jo pred kratkim videli ob cesti na severni obali:

Ob ritmu huayna se staro in mlado zbere v krog okoli drevesa in vsak od sodelujočih trikrat zamahne s sekiro. Ko drevo pade, se ljudstvo zakadi v drevo in pobere darila. Pivo seveda tudi pri yunzi teče v potokih in stvar zna biti nevarna - alkohol, sekire in padajoča drevesa ne gredo najbolje vkup. Moj svak je lani obljubil, da bo postavil eno od treh letošnih yuns v klubu andske regije Andahuaylas, drugod pa je za novo drevo odgovoren tisti, pod čigar sekiro pade deblo. S svakinjo sva odšli po nakupih in nabavili goro plastike (lavorje, metlice za wc, različne posode, metle ...), kar se je nato obesilo na drevo. Na zabavi smo imeli kar dve glasbeni skupini, eno večjo na odru, bolje tehnično opremljeno, in eno manjšo godbo na pihala.

Plesali smo v krogu, pravzaprav bolj noreli, nobena melodija pa ni trajala manj kot pol ure. Dobra rekreacija. 

 Sekanje se mi na koncu ni zdelo tako nevarno in sem tudi sama trikrat zamahnila. Samo otrokom se ni dalo sekire v roke.

Medtem so iskali darovalce za naslednje leto in za eno yunzo 2011 bom odgovorna jaz. Sem si pa obljubila, da bomo takrat za naše podrto drevo posadili 3 nova!