Na volitvah v Peruju možen tudi odločen zasuk v levo ali desno

Vir: Dnevnik, 8. 4. 2011

Ljubljana - V Peruju bodo v nedeljo volili novega predsednika iz nabora kandidatov, med katerimi sta nekdanji predsednik Alejandro Toledo ter hčerka nekdanjega perujskega diktatorja Alberta Fujimorija. Končna odločitev o nasledniku Alana Garcie bo verjetno sprejeta šele v drugem krogu volitev junija, a napeto bo tudi v tokratnem prvem krogu.

 

Keiko Fujimori, ki ji zaupa predvsem revno andsko prebivalstvo, medtem obljublja, da bo gradila na strogih politikah svojega očeta in državo peljala naprej po poti gospodarske rasti. (Foto: Reuters)

 

Le redko doslej so bile namreč predsedniške volitve v Peruju tako tesne, kot so tokrat, piše nemška tiskovna agencija dpa. Mesto glavnega favorita v javnomnenjskih raziskavah je namreč v minulih tednih zavzemalo kar pet različnih kandidatov. Največ možnosti za preboj v drugi krog sicer v zadnjih dneh pripisujejo trem kandidatom, pri čemer dva od njih zastopata diametralno nasprotna politična stališča.
Ali bo novi predsednik nadaljeval z liberalno-konservativno gospodarsko politiko sedanjega predsednika Garcie ter Peru ohranil v skupini držav, kot sta še Čile in Kolumbija, ki imajo z ZDA še posebej prijateljske odnose, zato trenutno ni mogoče napovedati.
To se bo zgodilo, če bo na koncu slavil 65-letni Toledo. Njegov mandat na čelu države v letih 2001-2006 sta zaznamovali relativna stabilnost in gospodarska rast, nasprotniki pa mu očitajo predvsem lahkomiselnost in pomanjkanje političnih idej. Vendarle utegne zanj prepričljivo glasovati mestni srednji sloj, ki v njem vidi še najmanjše zlo.
Tesno za petami, po nekaterih anketah pa celo pred njim, sta mu dva precej skrajna kandidata: nekdanji vojak Ollanta Humala, 48-letni levičarski nacionalist, ter 36-letna Keiko Fujimori, ki se zgleduje po avtoritarnih in konservativnih politikah svojega očeta, čeprav brez njegove diktatorske ostrine.
Vsi trije uživajo okoli 20-odstotno podporo, z le nekaj odstotnimi točkami zaostanka pa jim sledita še konservativno-liberalni ekonomist, bivši premier in finančni minister Pedro Pablo Kuczynski, ter desnosredinski nekdanji župan prestolnice Lima Luis Castenada.
Humala je na volitvah leta 2006 moral priznati premoč Garcie, ki je z več kot polovico glasov slavil že v prvem krogu. Garcia se je številnim Perujcem takrat pač zdel "najvarnejša izbira", medtem ko so Humalo obremenjevali njegov skrajni nacionalizem in tesne vezi z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, ki je v Peruju zelo nepriljubljen.
Humala se je zato ob tokratnih volitvah oddaljil od Chaveza in občutno omilil retoriko. Kritiki mu kljub temu očitajo, da bo gospodarstvo podvrgel državni kontroli, državo s svojim zastarelim nacionalizmom pahnil v mednarodno izolacijo ter spodkopal demokratični sistem in se oklepal oblasti.
Keiko Fujimori, ki ji zaupa predvsem revno andsko prebivalstvo, medtem obljublja, da bo gradila na strogih politikah svojega očeta in državo peljala naprej po poti gospodarske rasti.
A medtem ko številni Perujci njenega očeta cenijo, ker je uspel zajeziti visoko inflacijo in premagati maoistično gverilsko organizacijo Sendero Luminoso (Sijoča pot), ga mnogi še vedno povezujejo predvsem z razširjenimi kršitvami človekovih pravic in korupcijo, ki so zaznamovale njegovo vladavino v letih 1990-2000. Bivški predsednik zaradi tega prestaja dolgoletno zaporno kazen.
Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa, ki je na predsedniških volitvah leta 1990 moral priznati premoč Fujimoriju, je po poročanju dpa nedavno izrazil upanje, da njegovi sodržavljani ne bodo tako neumni, da bi v drugi krog volitev dovolili Humali in Fujimorijevi. To bi bilo namreč tako, kot da bi izbirali med aidsom ter rakom v zadnjem stadiju, je ponazoril.
Dosedanji predsednik Garcia - nekdanji levičar, ki pa se je v svojem drugem mandatu prelevil v sredinskega politika - se za še en mandat na čelu države ne sme več potegovati. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se bo od predsedniškega urada poslovil, potem ko je bil v minulih letih na čelu države, ki se je lahko pohvalila z eno najbolj impresivnih gospodarskih rasti v Latinski Ameriki.
Kot glavni izziv za novega predsednika AFP izpostavlja zajezitev proizvodnje kokaina, v kateri utegne Peru s svetovnega "prestola" spodnesti Kolumbijo. Opazovalci za to krivijo povečano povpraševanje v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, svoje pa je prispeval tudi uspešen boj proti drogam, ki ga ob pomoči ZDA bije Kolumbija. Tudi sam Peru naj ne bi storil dovolj v boju proti drogam.
Proizvodnja kokaina v Peruju že več let vztrajno narašča in je leta 2008 znašala 302 toni, medtem ko so ga v Kolumbiji leta 2009 proizvedli 410 ton, a je v upadanju. Leta 2009 je Peru sicer že nasledil Kolumbijo kot največji proizvajalec kokinih listov na svetu. Oprani zaslužki od drog predstavljajo vse večji delež BDP, obenem pa strmo narašča tudi nasilje v državi, ki vse bolj spominja na mafijske obračune v Mehiki, še piše AFP.