Perujski turrón

Bliža se konec oktobra, meseca potresov, procesij v čast vijoličnemu Kristusu in turronov. Od oktobrskih potresnih sunkov sem čutila samo enega, pravzaprav sem ga veliko bolje slišala kot čutila (mama zemlja ob potresu namreč prav grozeče renči!), procesijo pa si bom verjetno ogledala ob njenem zaključku, 1. novembra.

Turrón (špansko), torró (katalonsko) ali torrone (italijansko) so poznali že v času rimskega cesarstva. Gre za slaščico iz medu, sladkorja, beljaka in mandljev (ali drugih oreškov). Najstarejši recept za turron so našli v knjigi Manual de mujeres (priročnik za ženske) iz 16. stoletja. Danes turrone pripravljajo v Španiji (glej prvo sliko), v nekaterih državah Latinske Amerike in v Franciji (Rousillon), zelo podoben torrone pa najdemo v Italiji (Bagnara, Taurianova, Cremona). Znane so tudi variacije v Grčiji, severni Afriki in na Filipinih - slednji so pripravljeni z oreški pili. Na neki ulici v centru Lime prodajajo izključno slaščice. Tam v oktobru slaščičarji pošljejo na ulice vsiljive prodajalce, ki se obešajo na mimoidoče in jih skušajo prepričati, da je njihov turron najboljši pod soncem. Nekoč sem sicer na tisti ulici poskusila te znamenite turrone, ker pa je odtlej minilo že več let, se mi je okus izbrisal iz spomina. Zato sem zadnjič kar v supermarketu kupila najbolj prodajanega - turron Doñe Pepe. Po pravici povedano mi ni preveč všeč. Je zelo drobljiv in mokast. Skupaj ga držijo le plasti zelo goste paste, ki se lepi na zobe. Okus ni nič posebnega. Nekaj sem ga nadrobila v kavo, sam po sebi gre namreč nekam težko po grlu. Zanimivo, na spletu sem našla cel kup različnih receptov za turron Doñe Pepe. Tu je eden izmed njih:

1 kg ostre moke
250 g masla
125 g margarine
3 žlice pecilnega praška
4 rumenjaki
1 skodelica mleka
2 žlički janeževega prevretka brez precejanja
1 žlička soli
2 žlički praženega sezama
200 g belega sladkorja
1 žlička vanilije

Dobro premešamo vse suhe sestavine in jih trikrat presejemo. Nato dodamo ostale sestavine (maslo, rumenjake, mleko, čaj ...). Gnetemo, dokler se masa ne neha lepiti na dlani. Pustimo počivati pol ure, nato pa oblikujemo ploščice in jih položimo v namaščen pekač. Ploščice pečemo v pečici 12-15 minut na 180C.

Vezivo in glazura oz. "med":
1 kg sladkorja
6 skodelic vode
1 kutina
1 jabolko
1 kolobar ananasa
1 skorjica cimeta
3 klinčki
1 pomarančna lupina
1 figov list

Sadje z začimbami 15 minut kuhamo v vodi. Precejemo ter dodamo sladkor in figov list, nato pa pustimo na ognju, da se zgosti.

Ploščice zložimo v posodo eno zraven druge in jih posujemo z delci mase, ki so odpadli med peko in zlaganjem. Naslednjo plast zlagamo pravokotno na prvo. "Med" namažemo med posamezne plasti ali pa z njim samo pokrijemo vrhnjo plast (glazura), po želji. Po vrhu posujemo pisane sladkorne mrvice.

Na zadnji fotki lahko občudujemo turrón dolg 105 m in težak čez 2 toni, s katerim so se Limenci oktobra pred dvema letoma poklonili Gospodarju čudežev.