Chosica in Ñaña

V bližini Lime je ob centralni cesti (carretera central) kar nekaj krajev, kjer si lahko privoščimo nedeljski oddih med zelenjem, ki ga v prestolnici primanjkuje. Nekateri kotički so primernejši za zabavo družin z otroki, nekateri bolj za oddih v dvoje. Pred tedni sva kosila v Chosici, zadnji konec tedna pa smo imeli družinsko srečanje v Ñañi. V tem predelu je ogromno restavracij, kmečkih turizmov, penzionov, bazenov in ostalih turističnih objektov, ampak le-ti so največkrat skriti za visokimi zidovi. Za petičneže je prav tako poskrbljeno z luksuznimi hoteli, spaji in jahalnimi šolami. Mladi umetnik na glavnem trgu v Chosici. Tu je podnebje neverjetno bolj suho in toplo kot v Limi, pa je samo pol ure vožnje stran. Baje se v Chosici radi naseljujejo predvsem upokojenci. Še enkrat glavni trg v Chosici. Samo mestece sicer ni nič posebnega.Eden od restaurantov campestres. Žal pa tudi tu ljubi mir zmotijo kakšni vsiljivi glasbeniki ali prodajalci bolj ali manj lokalnih dobrot. Kosilo v naravi. Najbolj priljubljena je pachamanca z več okusi ali rečna postrv. Otroci se zabavajo v rečni strugi, ki je v tem letnem času skoraj brez vode, v deževni dobi pa se prelevi v nevaren hudournik. Puca Chaska med vožnjo, z novo ovratnico iz Amerike uvoženo preko vez v Avstraliji. Tipična latinskoameriška štorija - od revice na cesti do kozmopolitske gospodične.

Puca Chaska raziskuje, prvič brez povodca. Zaradi nje smo bili v najvišjem in najbolj zanikrnem delu parka. Morali smo jo namreč pretihotapiti in skrivati, saj psom v ta park v Ñañi ni dovoljeno. Se je pa psička tudi fino napokala, ker nam je med peko na žaru kar nekaj anticuchov zletelo na tla.Navihani Francito je užival. Za otroke je v tem parku lepo poskrbljeno z igrali in bazeni, za odrasle pa niti ne.

Popoldne nahranijo lačne konjičke, med katerimi se prosto pasejo lame.
Ena od lam je bila huda in je grdo popljuvala ubogega ponija.