El abrazo partido (Argentina, 2003)

Izgubljeni objem

Režija ..... Daniel Burman
Ariel Makaroff ..... Daniel Hendler
Mitelman ..... Diego Korol
Estela ....... Melina Petriella
Joseph Makaroff ..... Sergio Boris
Sonia Makaroff ..... Adriana Aizemberg
Elias Makaroff ..... Jorge D'Elia
Babica ..... Rosita Londner
Rita ..... Silvina Bosco

Zgodba je sledeča: Mlad fant, sin priseljencev - poljskih židov, se odloči, da si bo priskrbel potni list in odpotoval v Evropo. Samo to. Do Evrope sploh ne pridemo. Za tak scenarij se lahko odloči samo kak Argentinec. V filmu pravzaprav ni nobene peripetije, kaj šele da bi se streljali ali leteli po zraku ali kar pač počno v večini popularnih filmov. Kamera izbere mikrokozmos, enega izmed tisočerih, in snema. V tem primeru se pač osredotoči na židovsko skupnost, ampak to sploh ni pomembno. Gre za nek arhetip Argentine. Lahko bi govorili tudi o slovenskih priseljencih. Tako ali tako imajo vsi podobne težave.

Spoznavamo okolje, v katerem biva Ariel Makaroff, bivši študent arhitekture, dekadentno trgovsko galerijo pretežno židovskih priseljencev. Opazujemo portrete trgovcev. Mnogi so skrbno dodelani. Arielov pogovor s Korejcema da filmu celo pridih dokumentarca. Elias, Arielov oče, je zapustil družino, ko je bil Ariel še zelo majhen. Odšel je v vojno v Yom Kippur (Izrael) in ni ga bilo več nazaj. To dejstvo je vzrok za Arielovo negotovost, ko se pripravlja na odhod v Evropo. Nekega dne se Elias vrne v podobi enorokega starca in Ariel se mora odločiti, ali mu bo odpustil ali ne ...

Spet tipična argentinska produkcija, polna komičnih in tragičnih vložkov, tudi tango ne manjka. Igra protagonista je odlična (Daniel Hendler je za vlogo dobil več nagrad - tudi mednarodnih), poleg tega fant ne izgleda slabo ;). Značaji so, kot sem rekla, dodelani, toda jaz v filmu pogrešam neko dinamiko (ampak to je samo stvar okusa), sicer je film dosegel, kar je hotel. Zgodba je celo malce preveč povprečna zame, ki sicer obožujem povprečne zgodbe povprečnih ljudi, saj se mi zdi, da se v le-teh pravi mojster režije ali igre najjasneje izrazi - brez visokega budgeta in specialnih efektov. Manjka ji zgolj »filozofije«.

Moja ocena: hmm 7/10

(zdaj pa grem malo znižat oceno prejšnjega filma, ker je ta vseeno bolj kvaliteten. Joj, vidim, da sem se preveč na Argentince vrgla - bom morala razširiti repertoar).