Joj, joj ... Kdo prevaja novice?

Ni prvič, da ob novicah iz Peruja v slovenskih medijih zasledim kakšno cvetko.
Tokrat me je presenetilo, da so pri Lambayequeyu našli Mohikance. To je pa novica in pol! Le kako so zašli tja?!

V pojasnilo: Mohikanci (Mohicans/Mahicans) so severnoameriško pleme, ki je bilo tudi boj za obstanek z belimi prišleki v 18. stoletju, poseljevali pa so dolino reke Hudson. Več o njih v Wikipedii. V perujskem Lambayequeju pa je kraljevala kultura moche oz. mochica (1 - 8. stol.), po slovensko Močiki. Tudi o njih kaj več v Wikipedii.

"Lima (Peru) - Perujski arheologi so v torek na severu države odkrili ostanke vojščaka visokega ranga, ki naj bi bil po ocenah star 2000 let. To naj bi bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP eden najstarejših in najbolje ohranjenih grobov predinkovske civilizacije Mohikancev.

Vojščakov grob so odkrili minuli teden v globini 11 metrov na arheološkem najdišču Huaca Rajada v pokrajini Lambayeque, približno 800 km severno od Limew, je pojasnil arheolog in vodja izkopavanj Luis Chero.

Vojščak je bil, tako domnevajo, star približno trideset let. "Ovit je bil v tkanino, glavo so mu krasili krona in koščki pozlačenega usnja", zakopan pa je bil skupaj "s kosi neverjetno prefinjeno izdelane keramike", kar je bila značilnost kulture Mohikancev, je za AFP povedal omenjeni arheolog.

Ostanki vojščaka, ki datirajo v 1. stoletje, so menda najstarejši na lokaciji Sipan. Sovpadajo z začetno zlato dobo kulture Mohikancev, ki je trajal približno od 1. stoletja pr.n.št. do okrog 8. stoletja, torej krepko pred kraljestvom Inkov, ob severni obali današnjega Peruja.

Za arheologa Walterja Alvo, ki je na istem najdišču leta 1987 odkril grobnico "velikega vladarja (El Senor de Sipan) iz 3. stoletja, je najnovejše odkritje "zelo zanimivo za arheologe". Kazalo naj bi na to, da celotna zbirka grobov na Sipanu predstavlja začetke mohikanske kulture."

Skopirano od tod , novico pa je prodajala STA dne 27.8. in jo v podobni obliki najdemo na več slovenskih portalih.


Novico lahko preberete tudi v angleščini na Living in Peru in v španščini v časniku El Comercio.

Našli mumije žrtvovanih Inkov

Na severu Peruja so našli 33 inkovskih mumij. Na podlagi ostankov domnevajo, da je šlo večinoma za dekleta in ženske, ki so jih žrtvovali.


Arheologi v severnem Peruju so odkrili presenetljivo veliko najdbo, poročajo tuji mediji. Izkopali so najmanj 33 mumij Inkov, za katere domnevajo, da so bili žrtvovani pred 600 leti. Mumije so našli na arheološkem najdbišču, imenovanem Chotuna-Chornancap.

Arheologi so s pomočjo posmrtnih ostankov, ki pripadajo večinoma mladim dekletom, ugotovili, da so žrtve umrle nasilne smrti, saj so odkrili sledi raztrganin na vretencih, ključnici in grlu.
Znanstveniki so ob tem pojasnili, da je bilo žrtvovanje ljudi v inkovski kulturi sicer nekaj povsem normalnega. Direktor lokalnega muzeja Carlos Webster pa je še dejal, da najdba pojasnjuje žrtvovanje v namene preprečevanja naravnih katastrof. "Žrtvovanje ljudi je potekalo pod zelo specifičnimi pogoji.“ Tako so ženske, preden so jih pokopali, nekaj časa celo pustili na prostem.

Znanstveniki bodo zdaj primerjali DNK najdenih mumij z DNK ljudi, ki zdaj živijo na tem območju, in tako ugotavljali izvor sedanjega prebivalstva.
Vir: 24 ur

_____________________

Hmm, kje so zdaj našli to novico ... Te mumije so odkrili že lanskega septembra. In sploh ne gre za Inke, temveč za kulturo Lambayeque ali Sican (700 - 1375 n.š.), najdišče pa datirajo ok. l. 900. Žrtve so bile najverjetneje ubite z obrednimi noži oz. tumiji, ena od žensk pa je bila očitno v visokem mesecu nosečnosti. Ob mumijah so našli žrtvovane lame, ne pa tudi vrednih predmetov.

V Peruju našli fosil orjaške morske ptice

Na južni perujski obali so našli nenavadno ohranjen fosil lobanje orjaške zobate morske ptice, ki je živela pred okoli 10 milijoni let.

Lobanjska kost predstavlja najbolje ohranjen fosil pelagornitidov, družine orjaških morskih ptic, ki naj bi izumrle pred okoli tremi milijoni let.

Rodolfo Salas, direktor oddelka za paleontologijo vretenčarjev nacionalnega muzeja v Peruju, je povedal, da je razpon kril ptic lahko dosegel tudi do šest metrov, izjemno ostre zobe pa so uporabljale pri lovu na spolzki ribji plen.

Štirideset centimetrov velika lobanja naj bi bila stara med 8 in 10 milijonov let.

Paleontologi so vrsto označili za »eno največjih ugank ptičje paleontologije«. Fosile so odkrili na obeh ameriških kontinentih, v Afriki in celo na Antarktiki, kar pomeni, da je bila vrsta na Zemlji prisotna le nekaj milijonov let pred pojavom človeka, a ne vedo, kaj je povzročilo njeno izumrtje.

Vir

Največji kondor na svetu

Na jugu Peruja so odkrili ogromen geoglif, ki upodablja veliko ptico, najverjetneje kondorja. Risba meri 137 x 87m in je stara približno 2800 let. Gre za umetnino kulture Paracas cavernas, ki je častila kondorja in z njegovo podobo simbolizirala eno od vrhovnih božanstev. Kondorjev kult se je nadaljeval do padca kulture Wari oz. Huari (od 400 n.š), ko ga je zamenjal inkovski kult sonca. Geoglif dokazuje, da so se pripadniki plemena Paracas selili globlje v doline Nazce in Ice. Okrog kondorja je nekaj manjših, slabše ohranjenih geoglifov, ki najverjetneje upodabljajo školjko, nekega insekta in neko manjšo ptico. Na jugu Peruja so našli že veliko geoglifov, najbolj znan poleg risb v Nazci pa je el candelabro de Paracas na sliki (kaktus San Pedro?), ki se ga da lepo videti z morja ob ogledu otočkov Islas Ballestas. Pripadniki plemena Nasca so risbe izgrebli, Paracas pa so jih ustvarili z akumulacijo materiala (kamenja) na golih pampah. Nekateri znanstveniki menijo, da je hrib s podobo kondorja nadomeščal svetišče, ampak to ostaja še neznanka, kakor tudi funkcija geoglifov v Nazci. Območje, kjer se nahaja najnovejša najdba bodo zaščitili.

Top 10 arheoloških odkritij v 2007

Ob poplavi raznih pregledov prejšnjega leta dodajam pregled 10 top arheoloških odkritij v letu 2007.

Po izboru revije Archaeology Magazine so ta odkritja:

- sončni observatorij v Chankillu v Peruju. Več o arheoastronomiji je zapisano tu;

- odkritje babilonske tablice iz Sipparja med množico zapisov v Britanskem muzeju, ki govori o doniranju zlata;

- nove datacije za najdišče Clovis v severni Ameriki;

- odkritje semen buč v Peruju, preko katerih se lahko domneva, da je njihov izvor v Evropi;

- odkritje, da so pred 4300 leti šimpanzi uporabljali orodja za razbijanje oreščkov;

- urbanizacija Tell Bracka v Siriji je potekala ob istem času kot urbanizacija doslej prvih znanih mest v Mezopotamiji (danes v Iraku);

- odkritje prazgodovinskega kompleksa s ceremonijalim ograjenim prostorom v Lismullinu na Irskem;

- odkritje polinezijske kokoši v Peruju, ki kaže na to, da so Polinezijci mnogo pred Evropejci prinesli v južno Ameriko perutnino;

- na podlagi najdb lobanj iz Kenije je sedaj pod vprašanjem ali je homo erectus izviral iz homo habilisa;

- Angkor, kmerska metropola med 9. in 15. stoletjem, je verjetno usahnila zaradi okoljskih problemov - problemov povzročenih s krčenjem gozdov in preveliko populacijo.

Peru, obzervatorij.

Vir: Razbojničine dogodivščine

Yumbilla - tretji najvišji slap na svetu

IGN (Instituto Geografico Nacional oz. Geografski inštitut) je sporočil, da je slap Yumbilla višji od Gocte, ki je doslej s svojimi 771 m veljal za tretjega najvišjega na svetu.
Gocto je v predelu, imenovanem Chachapoyas, 9. marca 2006 odkril nemški raziskovalec Stefan Ziemendorff. Takrat je ta slap obveljal za najvišjega za Tugela Falls v Južni Afriki (948m) in Angelovim slapom v Venezueli (972m). Veličastni Yumbilla, ki se nahaja v provinci Bongara, ima 4 pragove, visok pa je 895,4m. Perujska ministrica za zunanjo trgovino in turizem, Mercedes Araoz upa, da bodo nova odkritja privabila več turistov na območje Amazonije. V pripravi je že načrt poti za dvodnevni trek okrog slapov Yumbilla, Chinata in Gocta. Na tej poti radovedni turisti ne bi občudovali le slapov, temveč tudi raznoliko amazonsko floro in favno. V okolici slapov je med drugim moč videti veliko različnih plazilcev, opic, ptic in medvedov. Slap se rojeva iz jame, ki so jo poimenovali Jama Sv. Frančiška (Cueva San Francisco), visoke 5 m in široke 9 m. Ne ve se še, kako globoka je. Doslej so domačini uspeli priti 250 m globoko. Jamo od dna slapu ločuje približno 5,7 km. Po kakšni uri hoje od jame se nahaja razgledna točka "Sal si puedes" (Odidi, če moreš), od koder lahko obiskovalci občudujejo čudovit razgled na slap. V provinci Bongara so doslej našteli 24 slapov.

Najstarejše freske v Ameriki

V Peruju so pred kratkim odkrili najstarejše freske in tempelj na kontinentu Abya Yala (Amerika), stare več kot 4000 let. Gre za prvo najdbo iz arhaične dobe na severu dežele. Doslej so za najstarejše konstrukcije v Ameriki veljale piramide v Svetem mestu Caral južno od Lime (Ciudad Sagrada de Caral), ki jih datirajo v tretje tisočletje p.n.š. (ok. 2600 p.n.š) Novo odkrito naselbino so poimenovali Ventarron, nahaja pa se v bližini vasi Pomalca v dolini Lambayeque. Znanstveniki domnevajo, da je bil v svojem času Ventarron povezan s Caralom, četudi sta si naselbini zelo oddaljeni. Arheolog (odkritelj grobnic mogočnega vladarja Gospodarja Sipana – kulture Moche) in direktor muzeja Tumbas reales v Lambayequeyu (btw čudovit muzej) Walter Alva je prepričan, da gre za zibelko severnoperujskih kultur in da je tovrstnih zakladov v okolici še več. Odkrite konstrukcije na severni obali pripadajo ljudstvu, ki ga štejejo za predhodnika plemen Cupisnique, Chimu in Muchic (Mochica).

Pisana, dokaj dobro ohranjena freska v osrednjem prostoru svetišča upodablja srno ujeto v mrežo. Slikarije so izjemnega pomena, saj razkrivajo rituale te doslej neznane starodavne kulture. Srnjad povezujejo s šamanskimi obredi, pri katerih so se svečeniki pogovarjali z dušami umrlih, naseljenih v tej živali. Ikonografija se vidno razlikuje od andske, v kateri prevladujejo kače, divje mačke in različna božanstva. Presenetljivo, nikjer ni videti motivov povezanih z morjem, kar je sicer značilno za obalna ljudstva. Na severnem in južnem delu svetišča so odkrili zanimive slikarije v obliki črke V, poudarjene z rdečimi in belimi črtami.
Najstarejše slikarije v Peruju sicer datirajo v 8. tisočletje p.n. š.. Gre za jamske slike v Toquepali in Lauricochi.


Svetišče ni zgrajeno iz gline, opeke ali kamenja, temveč iz blokov blata in rečnih usedlin, prinesenih iz bližnjih rek. Tehnika gradnje dokazuje, da je šlo za visoko razvito kulturo, in doslej še niso nikjer zasledili podobnega arhitektonskega sistema. Tempelj je bil namenoma zazidan oz. zakopan, kar je značilno za severnoperujska ljudstva. O tem sem pisala že pri Mochikih. Ko se je svetišče »izrabilo«, so ga zasuli, pred tem pa ga napolnili z darovi, kot so školjke bisernice (Pinctada Maxima) iz Ekvadorja, v katere so izrezljali stilizirane obraze, živali, npr. opice in velike papige. Arheologi so odkrili tudi ogrlico iz turkizov, ovito okrog enega izmed skeletov guacamaya (are). Ostanki teh živali dokazujejo, da je imelo to območje vezi z Amazonijo in da je veljalo za strateško pomembno točko. Za oltar je v svetišču služilo ognjišče. Kult ognja je zahteval sežiganje darov. S pomočjo pepela so v ZDA po metodi radioaktivne datacije (z izotopom ogljika – ogljik-14) uvrstili gradnjo v čas 4000 – 2000 p.n.š. Alvo zelo žalosti dejstvo, da je tretjina svetišča uničenega. Okoliški prebivalci so namreč odnašali prstene bloke za gradnjo svojih bivališč in ograd za živino. Tempelj, ki meri ok. 2500 m2, je bil ob odkritju pokrit s smetmi. Pravzaprav je bilo vrh njega smetišče in pred začetkom izkopavanj so morali odstraniti za 130 tovornjakov odpadkov.

Ventarron ni edina najdba zadnjih mesecev na tem območju. Duhove buri tudi arheološko najdišče Collud, s svetiščem monumentalnih proporcev, staro med 2500 in 3000 let. Tempelj je dolg 140m in ima stopnišče široko 27m s 24 stopnicami. Zgradba je del akropole, sestavljene iz štirih templjev, zaenkrat še zasutih med plantažami sladkornega trsa. Najzanimivejša najdba v Colludu je dekoracija v visokem reliefu z motivi mačk, kač in drugih bitij.


Izkopavanja je med drugim omogočila Unidad Ejecutora 111, ki je raziskovalnemu delu na severnih obalah Peruja namenila 8 milijonov solov. Strokovnjaki menijo, da so dosedanja odkritja v tem predelu samo vrh ledene gore in da je ostalo neodkritih še najmanj 90% kulturnozgodovinskih zakladov. Žal denarja ni, ne za izkopavanja ne za vzdrževanje odkritih spomenikov. Arheologi si želijo, da bi država skladu Unidad Ejecutora 111 v naslednjem letu namenila vsaj enkrat več sredstev.

viri:
La republica
National Geographic
Correo de Chiclayo
El comercio
Peruanista


Se opravičujem za dolg premor. Lenoba in tehnične težave ... Novica o najdbi je sicer stara že par tednov, vseeno pa si zasluži prostor na mojem blogu. Poleg tega je na slovenskih straneh le skopo omenjena.

V perujski džungli so odkrili "novo" nomadsko pleme

Člani inštituta za raziskovanje naravnih virov (Instituto Nacional de Recursos Naturales-Inrena), nacionalnih parkov Manu in Alto Purus in zoološkega društva iz Frankfurta so preleteli porečje reke Las Piedras. Na bregu so opazili 5 nedavno zgrajenih začasnih bivališč iz palmovih listov in 21 domorodcev, ki so si prišli ogledat letalo, zatem pa so zbežali v džunglo. Ena od žensk je v letalo namerila puščico. Višje ob reki so znanstveniki na nabrežju odkrili še 5 opuščenih taborov s približno desetimi kočami, oddaljenih 5-15 km eden od drugega.

V tem letnem času je voda nizka, kar domorodci izkoristijo za pobiranje jajc, ki jih vodne želve zakopavajo na obalah rek, v drugih mesecih pa se posvečajo lovu, ribolovu in nabiralništvu. Nomadi se gibljejo v porečju rek Sepahua, Inuya, Mapuya, Yurua, Manu, Los Amigos, Las Piedras, Tahuamanu, Dorado, Serjali, Camisea, Timpia in Ticumpinia, na vzhodu pa prečkajo brazilsko mejo. Zanje politične meje in narodnosti ne obstajajo. Nacionalna parka Manu in Alto Purus varujeta pravice teh plemen in jim želita omogočiti nemoteno življenje po starodavnih principih.

edit: Nekateri domnevajo, da gre za pleme Mascho Piro, že videno leta 1980. Znanstveniki sklepajo, da je v Peruju še najmanj 15 podobnih plemen, največ za Brazilijo in Papuo.

Daniel Saba, predsednik uprave PeruPetro, ki namenja zemljišča pridobivanju nafte in zemeljskega plina (zaradi česar imajo mnogi prebivalci džungle zdravstvene težave, poleg tega, da jim seveda izginja življenjsko okolje) meni, da je absurdno govoriti o tem, da v džungli še obstajajo izolirana plemena.

Maja letos so v Braziliji prav tako odkrili doslej neznano pleme - Metykire, ki bivajo v rezervatu Menkregnoti (50.000 km2) v brazilski džungli. 87 Metykirov se je zateklo k bolj znanemu plemenu Kayapo, s katerim so menda v sorodu, govorijo pa tudi podoben jezik - arhaično različico kayapskega jezika. Metykiri naj bi izvirali iz nekaj družin Kayapov, ki so se v 5o. letih prejšnjega stoletja odselile globlje v pragozd (tako trdijo Kayapi) in do maja tega leta niso imeli stikov s sosednjimi plemeni, kaj šele s civilizacijo. V vas Peixoto de Azevedo so prispeli po petih dneh bega skozi džunglo. Kayapom so povedali, da so ušli belim ljudem, ki so streljali nanje in ubili 15 članov plemena. Enemu od Metykirov so v vasi oskrbeli tudi strelno rano. Sklepajo, da je šlo za divje lovce ali iskalce zlata. Metykire so odpeljali v vas Kapot, kjer zdaj bivajo skupaj s 500 Kayapi. Cepili so jih proti nalezljivim boleznim, saj so zaradi dolgoletnega življenja izven večjih skupnosti dovzetni za razne okužbe. Metykiri so iz pragozda pribežali v skromni tradicionalni opravi. Bili so oboroženi s puščicami in loki. Imeli so črno in rdeče pobarvane obraze, nekaterim moškim pa je spodnjo ustnico krasil lesen disk. Baje je kmalu po njihovem prihodu h Kayapom ena od žensk rodila zdravega otroka.

13. septembra 2007 je generalni svet Združenih narodov sprejel deklaracijo o pravicah staroselcev. Teh je na svetu ok. 370 milijonov. Deklaracija, ki varuje človekove pravice in pravico domorodnih skupnosti do zemlje in virov, pomeni veliko zmago za staroselce. Zanjo je glasovalo 143 držav, vzdržalo pa se jih je 11. Med največjimi nasprotnicami deklaracije so Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA, vse po vrsti države z velikimi skupnostmi staroselcev. Afriške dežele so glasovale za, razen Nigerije, Kenije in Burundija, ki so se vzdržale. Od latinskoameriških držav se je vzdržala samo Kolumbija, ki trdi, da so mnoge točke deklaracije v nasprotju s kolumbijskimi zakoni.

V Peruju odkritih 40 mumij

Znanost in tehnologija, 20. september 2007 09:43

Lima - MMC RTV SLO/STA

V amazonskem predelu Peruja so odkopali okoli 40 mumij kulture Chachapoya iz predinkovskega obdobja.

Mumije so bila najdene na najdišču Kuelap, ki leži 3.000 metrov nad morjem in je bilo odkrito že v 19. stoletju. Gre za utrdbo, starejšo od inkovske trdnjave Machu Picchu. Inki so bili obenem tudi glavni sovražniki bojevitega ljudstva Chachapoya, ki je živelo med letoma 800 in 1470.

Po besedah arheologa Alfreda Navareza je šlo pri mumijah tako za moške kot za ženske, poleg njih pa so bili najdeni številni keramični predmeti. Našli so jih pod več tonami blata in kamenja. Pokojniki so bili verjetno žrtve epidemije ali pa celo nasilne zasedbe. O tem pričajo sledovi požara, ki so ji opazili na mumijah, zaradi česar ni izključeno, da so pripadniki tega ljudstva svoj konec dočakali s pokolom in z zažigom trdnajve.