Gromozanske prsi so jo priklenile na posteljo

Po rojstvu tretjega sina so Julii prsi začele vedno bolj rasti. Kmalu so bile že tako velike, da tudi hoditi ni več mogla. ''Moje prsi so bile tako težke, da so se mi dotikale nog!'' se spominja 29-letna Perujka.

Sčasoma so postale Juliine prsi celo tako velike, da tudi hoditi ni več mogla in naslednjih šest mesecev je preležala v postelji. (Foto: shalomplustm.com)

Julii Manihuari se je po rojstvu tretjega sina telo začelo drastično spreminjati. A ne tako, kot je bila vajena po prejšnjih dveh porodnih. Prsi so ji namreč začele počasi, a vztrajno rasti. Kmalu so bile že tako velike, da so mlado mamico motile pri vsakodnevnih opravilih in čez čas celo pri hoji. ''Moje prsi so bile vsak dan večje! Zelo težko sem se premikala, ker je bilo oprsje skoraj tako veliko kot moj trebuh. Zaradi neverjetnega obsega prsi me je celo koža bolela in vedno težje sem dihala,'' se spominja 29-letnica. ''Sicer sem bolj drobne postave, zato moje telo ni bilo vajeno tako velike obremenitve. Prsi so močno obremenjevale preostale dele mojega telesa.''
Sčasoma so postale Juliine prsi celo tako velike, da tudi hoditi ni več mogla, in naslednjih šest mesecev je preležala v postelji. ''Bilo je res grozno. Kadar koli sem skušala vstati iz postelje in se postaviti na noge, sem od napora skoraj omedlela, kajti moje prsi so bile tako zelo težke,'' pripoveduje Perujka. Potem pa se je, zahvaljujoč pomoči enega od lokalnih medijev, njeno življenje spet začelo obračati na bolje. Julie so namreč omogočili prevoz v eno od perujskih bolnišnic, kjer so jo pod drobnogled vzeli izkušeni zdravniki in kmalu ugotovili vzrok njenih težav.

''Moje prsi so bile vsak dan večje! Zelo težko sem se premikala, ker je bilo oprsje skoraj tako veliko kot moj trebuh,'' je povedala Julia. (Foto: telecentros1.inictel.net)

Med nosečnostjo se je Juliin nivo hormonov močno spremenil in zaradi povečane količine spolnega hormona estrogena se ji je začelo žlezno tkivo dojk drastično večati. ''Med nosečnostjo se hormonsko ravnovesje povsem poruši oziroma spremeni. Razmerje med hormonoma testosteronom in estrogenom se poruši, zaradi česar lahko začnejo prsi drastično rasti. Običajno ženske opazijo, da morajo med nosečnostjo in še bolj potem, ko dojijo, nositi šteilko ali dve večji nederček. V Juliinem primeru pa je žlezno tkivo dojk zaradi podivjanih hormonov nenadzorovano raslo,'' pojasnjuje zdravnica dr. Cynara Coome.
Juliine težave je odpravila šesturna operacija, med katero so ji kirurgi odstranili skoraj 16 kilogramov odvečnega tkiva, ki bi lahko v skrajnem primeru celo zmečkalo njena pljuča in jo ubilo. Zdaj so njene prsi občutno manjše, pritisk na njeno telo je ublažen, Julia pa se počuti veliko bolje. ''Pred operacijo nisem mogla početi ničesar. Moje prsi so bile tako težke, da so se dotikale mojih nog! In takrat nisem mogla početi ničesar, razen ležati in upati na boljše čase,'' še pove Perujka, ki bo zdaj spet lahko zaživela po starem.


Vir: Vizita.si

Perujke ne rojevajo več doma

Zaradi velikega števila smrtnih primerov med porodi na domu lahko porodnice v Peruju zdaj tudi v bolnišnicah rojevajo na tradicionalen, naraven način.

Perujske nosečnice, predvsem na podeželju, so dolgo rojevale doma, kot veleva njihova tradicija. Žal je bila zato smrtnost tako porodnic kot novorojenčkov visoka. Pri porodu so namreč nosečnicam pogosto pomagali ljudje, ki za takšno delo niso bili usposobljeni in niso znali pravilno ravnati pri nevarnih zapletih, kot so poporodne krvavitve ali zastrupitve. Perujske nosečnice so doma raje rojevale tudi zato, ker se v bolnišnicah niso dobro počutile. Vendar se tudi ta tradicija spreminja ...

Vse več perujskih bolnišnic porodnicam dovoli rojevati, kot veleva tradicija. (Foto: Reuters)

Odločeni pomagati
Še leta 1997 je v okrožju Santillana v porodnišnicah rodilo borih šest odstotkov nosečnic, smrtnost pa je bila visoka. Zato so zdravstveni delavci skušali to zaskrbljujoče dejstvo spremeniti. Okoliške prebivalce so povprašali, kakšen je tradicionalen način poroda doma in zakaj nosečnice ne želijo roditi v bolnišnici, kjer bi usposobljeno osebje bolje poskrbelo zanje in njihove otroke. Kar so izvedeli, je vsem dalo močno misliti.
Domačine je motilo, da bolnišnično osebje ne govori domačega jezika, kečuanščine. S porodnicami so po njihovem mnenju ravnali osorno. Motilo jih je tudi, da možem in bližnjim sorodnikom niso dovolili sodelovati pri porodu, kot je to v navadi. Ženske so silili v nošnjo bolnišničnih oblačil,  rojevanje leže na hrbtu in ne kleče, kot je tam sicer tradicija. Poleg tega so v bolnišnici po porodu posteljico zavrgli, namesto da bi jo dali sorodnikom za obredni pokop.
Korenite spremembe

Zdravstveni delavci so skrbno poslušali pritožbe in nasvete okoliških prebivalcev in jih tudi upoštevali. Tako je nevladna organizacija Neomejeno zdravstvo (Health Unlimited)  v sodelovanju z okoliškimi prebivalci poskrbela za korenite spremembe na porodnem oddelku bolnišnice v Santillani. Spremembe pa so začeli uvajati tudi drugod po državi.
Zdaj morajo vsi zaposleni znati kečuansko. Sorodniki lahko spremljajo porod in pomagajo kolikor lahko. Sobe pa so preuredili tako, da porodnice rojevajo kleče, kot so navajene in kakor je tudi manj boleče.

S spremembami v bolnišnicah se je zmanjšala tudi smrtnost novorojenčkov. (Foto: Reuters)

Statistika potrjuje spremembe
Raziskava, ki so jo opravili po desetih letih, je pokazala, da so spremembe koristile. Močno se je zmanjšalo število porodov na domu, številka teh je ravno nasprotna tisti iz leta 1997. Tako danes v bolnišnici rodi kar 83 odstotkov vseh nosečnic s tega območja. Podobno je tudi drugod v Peruju.
V poročilu, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, so avtorji zapisali, da projekt v Santillaniju dokazuje, da si prvotni naseljenci z nizko uradno izobrazbo želijo strokovne pomoči pri porodu. Vendar le, če zdravstveni uslužbenci z njimi ravnajo spoštljivo in ne posegajo v njihovo tradicijo.

Vir: Bibaleze

V Peruju opažajo upad širjenja virusa nove gripe

Washington - Za novo gripo bi lahko jeseni in pozimi zbolela polovica prebivalcev ZDA, podleglo pa bi ji lahko do 90.000 ljudi, predvsem otrok in mlajših odraslih, so v ponedeljek v poročilu opozorili svetovalci za znanost ameriškega predsednika Baracka Obame.

V zimskih mesecih je sicer virus A H1N1 povzročil zdravstveno krizo v Južni Ameriki, po podatkih AFP pa je terjal več kot 1300 življenj. Kljub temu v Peruju ministrstvo za zdravje opaža upad širjenja virusa nove gripe. V državi so sicer do ponedeljka našteli 80 smrtnih žrtev prašičje gripe in vsega skupaj 6608 primerov okužbe z njo. Perujski minister za zdravje Oscar Ugarte je spričo dejstva, da je bil vrhunec epidemije predviden za sredo avgusta, ko so se otroci vrnili v šolske klopi, izrazil tudi prepričanje, da se bodo razmere s prihodom pomladi sredi septembra še izboljšale. (Foto: Črt Majcen)

Z virusom A H1N1 bi se lahko v prihodnjih mesecih okužilo med 30 in 50 odstotkov prebivalcev ZDA, simptomi bi se razvili pri približno 20 do 40 odstotkih - pri med 60 in 120 milijonih ljudi -, več kot polovica njih pa bi morala poiskati zdravniško pomoč, navaja poročilo sveta svetovalcev ameriškega predsednika za znanost in tehnologijo.

V bolnišnice bi bilo lahko sprejetih do 1,8 milijona ljudi, od katerih bi jih 300.000 potrebovalo oskrbo na oddelkih za intenzivno nego. Kot opozarja poročilo, bi na vrhuncu epidemije ti bolniki zasedli od 50 do 100 odstotkov vseh postelj na teh oddelkih, kar bi zanje pomenilo ogromno obremenitev, saj že sedaj delujejo ob skoraj polnih kapacitetah.

Epidemija bi lahko v državi terjala med 30.000 in 90.000 življenj, večinoma med otroki in mlajšimi odraslimi. Za običajno gripo sicer vsako leto umre med 30.000 in 40.000 ljudi, po večini starejši od 65 let, še navaja poročilo. To tudi opozarja, da nova gripa še posebno veliko nevarnost predstavlja med drugim za ljudi z drugimi zdravstvenimi težavami, diabetesom, dihalnimi težavami in za nosečnice.

V zimskih mesecih je sicer virus A H1N1 povzročil zdravstveno krizo v Južni Ameriki, po podatkih AFP pa je terjal več kot 1300 življenj. Kljub temu v Peruju ministrstvo za zdravje opaža upad širjenja virusa nove gripe. V državi so sicer do ponedeljka našteli 80 smrtnih žrtev prašičje gripe in vsega skupaj 6608 primerov okužbe z njo.

Perujski minister za zdravje Oscar Ugarte je spričo dejstva, da je bil vrhunec epidemije predviden za sredo avgusta, ko so se otroci vrnili v šolske klopi, izrazil tudi prepričanje, da se bodo razmere s prihodom pomladi sredi septembra še izboljšale, še piše AFP.

Farmacevtske družbe medtem bijejo boj s časom, da bi jim več kot milijardo enot cepiva proti novi gripi uspelo testirati, proizvesti in razposlati državam po vsem svetu, ki se pripravljajo na drugi val okužb. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je namero izdelati cepivo izrazilo 25 farmacevtskih družb. Od tega jih bo pet - francoski Sanofi-Pasteur, britanska AstraZeneca in GlaxoSmithKline, ameriški Baxter in švicarski Novartis - priskrbelo 80 odstotkov cepiva.

Precejšnje količine cepiva naj bi v države začele prihajati po petih do šestih tednih. A četudi bi vse potekalo v skladu z načrti, ob začetku jeseni in zime na severni polobli dobava ne bo mogla slediti povpraševanju, je v ponedeljek še posvaril WHO.

Vir: Dnevnik

Alarmantno stanje v Peruju: Zaradi hladnega vremena v treh mesecih umrlo 246 otrok

Ponedeljek, 13.07.2009 09:12 Tekst: (BBC), (aa)

Lima - Skoraj 250 otrok, mlajših od pet let, je umrlo v valu intenzivno hladnih temperatur v Peruju. Perujski otroci med zimskimi meseci umirajo predvsem zaradi pljučnice ali ostalih infekcij dihalnega trakta, pri čemer je največkrat prizadet južni del države, območje Andov.

Vlada je zaradi višjega števila smrti otrok v prizadetih regijah že razglasila alarmantno stanje, kritiki pa pravijo, da so obdobja hladnega vremena predvidljiva, smrti pa bi se ob ustreznih ukrepih dalo preprečiti. (Foto: criticalthinkinginternational.org)

Letos so se temperature močno spustile tri mesece prej kot ponavadi, že marca, strokovnjaki pa za dogajanje krivijo podnebne spremembe. Sicer se zima v regiji navadno ne začne pred junijem. Zaradi ekstremnega mraza, ki je s seboj prinesel tudi sneg, zmrzal in močne vetrove, je do sedaj, ko je mimo le polovica zime, umrlo 246 otrok, starih manj kot pet let.

Tretjina vseh je umrla v južnih delih Peruja, v regiji Puno. Humanitarni delavci pravijo, da dolgotrajna izpostavljenost mrazu povzroča hipotermijo in smrtonosne respiratorne infekcije, na primer pljučnico. Revščina je v višavjih južnega Peruja pereč problem, opazno je tudi pomanjkanje zdravstvene nege, podhranjeni otroci pa so ob izpostavljenosti ekstremnemu mrazu še v večji nevarnosti.

Vlada je zaradi povečanega števila smrti otrok v prizadetih regijah že razglasila alarmantno stanje, kritiko pa pravijo, da so obdobja hladnega vremena predvidljiva, smrti pa bi se ob ustreznih ukrepih dalo preprečiti. Mnogi za smrti otrok krivijo neučinkovitost vlade. Perujski minister za zdravje Oscar Ugarte pa očitke zavrača in pravi, da regijske pisarne niso dovolj efektivne pri razdeljevanju vladnih resursov.

Vir: Dnevnik

Velik uspeh perujskih zdravnikov

Lima - Perujski zdravniki so uspešno operirali devet dni staro punčko, ki se je rodila s kar tremi nogami. Amputacija je na srečo potekala brez težav.

Zdravnik Harry Suarez je povedal: "Potem ko jo je pregledalo več specialistov, so ugotovili, da gre za določeno obliko siamskih dvojčic. Uspešna operacija je trajala približno eno uro."

Zdravniki pravijo, da gre dojenčici Esmidiji dobro. Če bo šlo vse po pričakovanjih, bo živela povsem normalno življenje.

Info TV

Video: Info TV

Vir: Siol.net

Perujec je zaradi boleče osemdnevne erekcije pristal v bolnišnici

(Ne)verjetno - sobota, 04.04.2009 11:59 Tekst: (tk), (index.hr)

Lima - Nesrečnega Perujca so morali odpeljati v bolnišnico, saj je trpel skoraj nevzdržne bolečine, ki mu jih je povzročala neprekinjena osemdnevna erekcija.

Nesrečnega Perujca so morali odpeljati v bolnišnico, saj je trpel skoraj nevzdržne bolečine, ki mu jih je povzročala neprekinjena osemdnevna erekcija. (Foto: index.hr)

Njegove erekcije pa niso sprožili pornografski filmi, striptizete, spolne fantazije ali kakšen drug spolni pripomoček, s katerimi si sicer pomagajo moški, ampak je le posledica neobičajnega zdravstvenega stanja.

53-letnemu kmetu iz Peruja tudi sam ni vedel, kaj je težava. Zaradi nevzdržnih bolečin se je končno odpravil v bolnišnico, kjer so mu diagnosticirali priapizmo. To je stanje stalne erekcije, izzvane zaradi blokiranega odvoda krvi iz penisa, največkrat zaradi krvnega strdka.

Perujca so takoj operirali, zdravniki pa bodo še odkrili natančen vzrok njegovega "stoječega“ stanja.

Vir: Dnevnik

Koka blaži lakoto in višinsko bolezen

Kokain (benzoylmethyl ecgo nine) je kristaliziran alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke. Ime je sestavljeno iz imena rastline koka in dodane končnice za alkaloid -in.

Učinkuje kot poživilo osrednjega živčnega sistema, hkrati pa zmanjšuje lakoto. Posedovanje, gojenje in razmnoževanje je prepovedano v vseh državah, čeprav ga uporabljajo v vseh družbenih, kulturnih in zasebnih okoljih po vsem svetu.

Že več kot tisoč let južnoameriški domorodci žvečijo liste koke (Erythroxylon coca), ki vsebujejo pomembna hranila, vendar tudi številne alkaloide, vključno s kokainom. Liste žvečijo skoraj vse prvotne skupnosti – pri starih perujskih mumij ah so odkrili ostanke kokinih listov, na lončenih posodah so na risani ljudje z izboklinami na licih, kar pomeni, da v ustih nekaj žvečijo. Obstajajo dokazi, da so v teh kulturah uporabljali mešanico sline in kokinih listov kot anestetik pri operacijah glave, pri katerih so prevrtali lobanjo.

Ko so Španci kolonizirali Južno Ameriko, se sprva niso zmenili za zagotavljanja domačinov, da jim listi koke dajejo moč in energijo, ter so žvečenje razglasili za hudičevo delo. Ko so ugotovili, da so trditve resnične, so legalizirali gojenje koke in obdavčili liste ter od vsake žetve pobrali desetodstotni davek. Leta 1569 je Nicolas Monardes napisal, da žvečenje mešanice tobaka in kokinih listov povzroča "veliko zadovoljstvo".

Čeprav so bili učinki koke znani že stoletja, so alkaloid kokain izločili šele leta 1855. Poskušali so mnogi znanstveniki, vendar jim ni uspelo zaradi dveh razlogov: preslabega znanja kemije in slabe kakovosti kokaina. Ker koka ne raste v Evropi, se je med transportom zlahka poškodovala. Kokain je prvi izoliral nemški kemik Friedrich Gaedcke. Imenoval ga je eritroksilin in postopek opisal v reviji Archiv der Pharmazie.

Leta 1859 se je italijanski zdravnik Paolo Mantegazza vrnil iz Peruja, kjer je opazoval domačine pri uporabi koke. Preizkušal jo je tudi sam in po vrnitvi v Milano napisal razpravo, v kateri je opisal njene učinke. Koko in kokain (takrat so mislili, da je to eno in isto) je razglasil za zdravilo, ki zjutraj pomaga proti obloženemu jeziku, odpravlja vetrove in napenjanje ter se lahko uporablja kot belilo za zobe.

Na začetku 20. stoletja, ko je postalo jasno, da kokain povzroča zasvojenost, je njegovo uživanje v ZDA začelo vzbujati vedno več pozornosti. Zavladalo je prepričanje, da je zloraba kokaina povezana s prevladujočimi rasnimi in socialnimi skrbmi.

Danes velja kokain v mnogih državah za rekreacijsko mamilo. V ZDA je razvoj crack kokaina omogočil, da je dostopen tudi revnejšim slojem. Uporaba prahu se je v devetdesetih letih povečala, po letu 2000 postaja čedalje popularnejši po vsem svetu v vseh družbenih, ekonomskih, političnih, verskih slojih, starostih in poklicih.

V začetku marca letos so gojitelji koke v Limi protestirali proti poročilu ZN o koki in mahali z zastavami, na katerih je bil natis njen kokin list. V letnem poroči lu piše, da bi morala Peru in Bolivija "odpraviti ali prepovedati dejavnosti, kot sta žvečenje lis tov koke in proizvodnja kokine ga čaja". Koko v teh dveh državah uporabljajo milijoni ljudi, ker blaži lakoto in višinsko bolezen. V svoji naravni obliki se uporablja za čaj, kuhanje in pri verskih obredih.

Enajstega marca se je na Dunaju začelo zasedanje urada ZN za mamila, na katerem visoki predstavniki držav članic ZN razpravljajo o boju proti problemu prepovedanih mamil v prihodnjih desetih letih. Prvi dan je največ pozornosti vzbudil bolivijski predsednik Evo Morales, ki je med govorom ob odprtju 52. konference zagovarjal pravico do žvečenja kokinih listov, ker meni, da je to zdravilno sredstvo, in se zavzel za legalizacijo rastline. Po njegovem ta rastlina ni nedovoljeno mamilo, temveč zdravilo, primerno za sladkorno bolezen.

Žvečenje listov rastline, iz katere pridobi vajo kokain, je del večstoletne kulture v njegovi državi in prepoved bi pomenila kršenje človekovih pravic, je dokazoval Morales ter v roki držal list koke. "Če je to mamilo, potem bi me morali vreči v zapor," je dejal in do dal, da sam koko uživa in prideluje že deset let. "Listi koke niso kokain, ne škodijo zdravju, ni majo nobenih psiholoških učinkov in ne vodijo v odvisnost," je argumentiral svoje stališče.

Avtor: Mire Steinbuch

Vir: Direkt

Mala morska deklica iz Peruja je veselo zakorakala v vrtec

Zdravje - petek, 07.03.2008 10:20 Tekst: (vik, agencije)

lima - »Mala morska deklica« ali »čudežni otrok« iz Peruja sta le dva izraza za štiriletno deklico, ki se je rodila z nogama, priraščenima ena ob drugo, zdravniki pa so ji s tvegano operacijo pred dvema letoma pomagali shoditi, tako da je včeraj prvič prestopila prag vrtca.

Perujska "mala morska deklica" Milagros Cerron (na sliki) je pred dvema letoma dobila nogi.

Milagros Cerron se je rodila s sirenomelijo ali, pogovorno, s sindromom morske deklice, ki je pogosto smrtonosen pojav. Deklica je menda le ena od treh ljudi na svetu, ki so preživeli omenjeno bolezen. »Nismo si mislili, da bo šla kdaj v šolo.

Običajno dojenčki, kot je bila ona, umrejo v 72 urah po rojstvu,« je povedal dr. Luis Rubio, eden od kirurgov, ki so zanjo skrbeli od njenega prvega dne. Milagros - ta beseda je španski izraz za čudeže - je zdaj nasmejan, srečen otrok, ki se zelo rad igra s prijatelji, je izpostavil njen oče Ricardo Cerron.

Pred štiri ure trajajočo operacijo so bile dekličine noge ujete v »vrečo« tkiva in maščobe, vse do pet, stopala pa so bila »speta« v črko V, kakor jih imajo omenjena pravljična bitja. Zdravniki proučujejo, kako dobro deluje njena edina ledvica, a ugotavljajo, da bodo morali opraviti še nekaj operacij, saj Milagros težko nadzira svoj mehur. »Ima tudi druga vnetja. Upam, da bomo dobili pomoč iz tujine,« je še dodal njen oče.