Showing posts with label podnebje in vreme. Show all posts
Showing posts with label podnebje in vreme. Show all posts

09 February 2010

Morski levi zapustili Galapaške otoke in se preselili v tople perujske vode

Galapagos - Kolonija morskih levov, ki je domovala na Galapaških otokih, se je nepričakovano preselila na 1.500 kilometrov oddaljen otok ob obali Peruja.
 


Perujska Organizacija za raziskovanje in ohranitev morskih živali (Orca) je sporočila, da gre za prvi zabeleženi primer, ko je kolonija galapaških morskih levov zapustila svoje domače vode okoli otočja, ki pripada sosednjemu Ekvadorju. Preselilo se je okoli trideset živali v skupini.
Orca je sporočila, da se morski levi selijo, ker se morje ob obali Peruja segreva. “Še nikoli se ni zgodilo, da bi se prebivališče galapaških morskih levov premaknilo izven otočja. Posamezni morski levi so sicer že bili opaženi v Ekvadorju in Kolumbiji, nikoli pa se ni preselila cela kolonija,” pravi predsednik Orce Carlos Yaipen.
Za selitev Yaipen krivi globalno segrevanje. “To je posledica prilagajanja podnebnim spremembam. Pogoji v morju okoli Peruja so zdaj podobni galapagoškim.”
Raziskovalci so odkrili, da so se vode okoli perujskega otoka Foca v zadnjem desetletju dvignile s povprečnih 17 na 23 stopinj Celzija. To je podobna temperatura, kot jo imajo vode okoli Galapagosa, ki je postal najljubša destinacija turistov in botanikov zaradi svojega edinstvenega ekosistema in slovesa, da gre za živ laboratorij evolucije.
Orca opozarja, da se bodo zdaj zaradi toplejših voda ob Perujsko obalo začele priseljevati tudi druge vrste morskih in obmorskih živali.

Vir: Dnevnik

29 January 2010

Pravilo – najprej otroci in starejši

Perujske oblasti so rešile še 1400 turistov, ki so bili zaradi slabega vremena in poplav ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. 800 ljudi na rešitev še čaka.

 
Foto: Reuters
Izboljšanje vremena je perujskim reševalcem v kraju Aguas Calientes in na znameniti Inkovski poti omogočilo, da so s helikopterjem prišli do turistov, ki so tam ujeti že od sobote, ko so se zaradi močnega dežja sprožili številni plazovi in jih odrezali od sveta.

Prizadeto območje je uspelo zapustiti tudi slovenskemu državljanu Bogdanu Oražmu, ki je za oddajo 24UR ZVEČER povedal, da evakuacija poteka stalno in bodo najverjetneje - če bo šlo tako naprej - kmalu rešeni vsi ujeti.
Ker je zapadlo več dežja kot v zadnjih 15 letih, so reševalci od ponedeljka rešili že 2500 ljudi, še vedno pa jih je ujetih okoli 800. Te nameravajo rešiti ta konec tedna. Evakuacija poteka po kriteriju starosti – prednost imajo otroci in starejši. "To pa je bila dogodivščina! Malce večja, kot smo pričakovali!“ je ob rešitvi povedal 46-letni Karel Schultz iz ZDA.
Po koncu nočne more, v kateri je umrlo najmanj pet ljudi, bodo območje, ki ga na leto obišče več kot 400.000 ljudi, za nekaj tednov zaprli. A beda se bo nadaljevala za tisoče domačinov, ki so v tej naravni nesreči izgubili svoje domove.
Ujeti turisti v Peruju-3

(Foto: Reuters)

Zmanjkuje jim hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul eden od 40 plazov, sicer spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju zmanjkovalo hrane.

Vir: 24 ur

27 January 2010

Ujetim turistom zmanjkuje hrane

V Peruju so zaradi slabega vremena še vedno ujeti številni turisti. Ponekod so jih nastanili v telovadnice, šole in šotore, zemeljski plazovi pa so zahtevali tudi žrtve.


V bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je zaradi slabega vremena še vedno ujetih več kot 2500 turistov. Oblasti so od ponedeljka s helikopterji evakuirale 125 tujih turistov, medtem ko jih je okoli 1900 še vedno v kraju Aguas Calientes, 670 pa na znameniti Inkovski poti, ki je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica močnega deževja, onemogočen že od sobote.
Tudi smrtne žrtve
Slabo vreme je po podatkih perujskih oblasti na Inkovski poti zahtevalo že pet smrtnih žrtev. Zemeljski plaz je pod seboj pokopal 23-letno argentinsko turistko in njenega 33-letnega perujskega vodiča, ostali trije so bili domačini. Trije turisti pa so bili v zemeljskih plazovih na tej znameniti gorski pešpoti, ki so jo do Machu Picchuja zgradili Inki, ranjeni.
Zmanjkuje hrane
Ujeti turisti v kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, spijo v telovadnicah, šolah ali šotorih. Po nekaterih navedbah naj bi v kraju že zmanjkovalo hrane. Med ujetimi turisti prevladujejo Američani, Argentinci, Čilenci, Avstralci in Evropejci.

Vir: 24ur

26 January 2010

Turisti zaradi obilnega dežja ostali ujeti

Perujske oblasti so s helikopterji začele evakuacijo okoli 2000 turistov, ki so zaradi slabega vremena ostali ujeti v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu.

Turisti so zaradi slabega vremena ostali ujeti v kraju Aguas Calientes, v bližini znanega inkovskega mesta Machu Picchu. Dostop do tja je zaradi zemeljskih plazov, ki so posledica deževja, onemogočen že od sobote.

Peru

Nekdaj mogočno prestolnico inkovskega imperija Cuzco je dež močno poškodoval. (Foto: Reuters)

Turiste – večinoma gre za Evropejce in Američane – s helikopterji prevažajo v kraj Ollantaytambo, od koder bodo z vlaki odšli v mesto Cuzco.
V kraju Aguas Calientes, od koder je do Cuzca speljana železniška proga, ki jo je zasul plaz, imajo še za tri do štiri dni hrane, je povedal predstavnik lokalnih oblasti.
Perujske oblasti so sicer na celotnem območju razglasile izredne razmere. Zaradi slabega vremena – po navedbah meteorologov je na območju padlo največ dežja v zadnjih 15 letih – so v ponedeljek prekinili tudi letalske polete med Cuzcom in perujsko prestolnico Lima.

Vir: 24ur

24 November 2009

Lepotica v Peruju

Lepotica, ki se je 25. decembra 1968 rodila očetu Dancu in materi Perujki, je odraščala na Danskem, leta 1987 postala miss Danske, bila v devetdesetih ena od znamenitih in bajno plačanih supermanekenk in leta 1991 očarala v videu Wicked Game s Chrisom Isaakom. A Helenina ljubezen je že od najstniških let fotografija.


Danka opozarja politike
Ko je potovala po domovini svoje matere, je posnela tudi serijo fotografij, ki opozarjajo, kakšne so v Peruju posledice podnebnih sprememb na planetu. Projekta se je Christensenova lotila skupaj z Oxfamom, mednarodno organizacijo, ki išče rešitve za boj proti revščini in neenakosti. Fotografije Peruja dokumentirajo učinke podnebnih sprememb na Zemlji, je Helena povedala v Londonu, kjer so te dni na ogled njene fotografije – razstava ima zgovoren naslov Meltdown (Taljenje).

Foto: Helena Christensen

Mimogrede je še pozvala politike, svetovne voditelje in vse druge, ki se bodo decembra zbrali v Köbenhavnu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so oni tisti, ki imajo moč, zato so nujne spremembe v njihovih rokah. Na težko pričakovani konferenci v danski prestolnici naj bi namreč dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil Kjotski protokol.


                                                        Foto: Helena Christensen
Kulture izginjajo
In kaj pripovedujejo perujske fotografije Christensenove? Helena je pojasnila, da je v Peruju videla, kakšne posledice ima krčenje ledenikov v Andih za tamkajšnje kmete. Ker je vode vse manj, celotne vasi izgubljajo prihodke od kmetovanja, zato so se ljudje prisiljeni seliti v mesta. "Te kulture bodo izginile. In to je zelo žalostno, saj je to res poseben del Južne Amerike," je povedala Danka. Oxfam ocenjuje, da se je v zadnjih 30 letih površina ledenikov v Peruju zmanjšala za 22 odstotkov.

Vir: Zurnal

23 July 2009

Ali je to res dež, kar pada z neba?

Ljudje nimajo primernih čevljev, v vsem mestu ne prodajajo dežnikov, avtomobile pa zanaša na ulicah. Tako je, ko dežuje po več kot 40 letih - v Limi v Peruju.

Slišati je skoraj neverjetno, a je res. V perujski prestolnici osem milijonov prebivalcev dežja ni videlo oziroma občutilo že od 70. let prejšnjega stoletja, v soboto pa je začelo liti kot iz škafa - in še vedno dežuje.

Padavine naj bi Perujce "močile" še do petka, mnogi pa zaradi "nenavadnega" pojava, imenovanega dež, že napovedujejo katastrofalne razmere. Ulice so namreč poplavljene, večina streh in fasad je močno poškodovanih, saj niso izdelane tako, da bi prenesle močno deževje, številna stanovanja pa je poplavilo.

Veliko je tudi prometnih nesreč, saj vozniki niso navajeni vožnje po mokrih cestah, številna vozila pa tudi niso opremljena za dež. Ljudje imajo težave tudi, ker nimajo primerne obutve za mokro vreme, zato mnogim na mokrih ulicah spodrsne. "Ljudem se niti sanja ne, kje v Limi bi lahko kupili dežnik," je dejal neki meščan.

A. P.

Vir: Rtv Slovenija

To novico sem prebrala šele 7. septembra in me je pošteno presenetila. Je pa možno, da sem tistega datuma bila izven Lime, v Ici, kjer nisem spremljala novic. Sama ne pomnim, da bi kdaj videla pravi dež v Limi (rahlega rosenja ne štejem) in ga včasih kar pogrešam. Tisto o dežnikih pa je čista resnica. Mislim, da se jih v Limi res ne da kupiti ;) Sorodni članek: Ko dihaš na škrge

13 July 2009

Alarmantno stanje v Peruju: Zaradi hladnega vremena v treh mesecih umrlo 246 otrok

Lima - Skoraj 250 otrok, mlajših od pet let, je umrlo v valu intenzivno hladnih temperatur v Peruju. Perujski otroci med zimskimi meseci umirajo predvsem zaradi pljučnice ali ostalih infekcij dihalnega trakta, pri čemer je največkrat prizadet južni del države, območje Andov.

Vlada je zaradi višjega števila smrti otrok v prizadetih regijah že razglasila alarmantno stanje, kritiki pa pravijo, da so obdobja hladnega vremena predvidljiva, smrti pa bi se ob ustreznih ukrepih dalo preprečiti. (Foto: criticalthinkinginternational.org)

Letos so se temperature močno spustile tri mesece prej kot ponavadi, že marca, strokovnjaki pa za dogajanje krivijo podnebne spremembe. Sicer se zima v regiji navadno ne začne pred junijem. Zaradi ekstremnega mraza, ki je s seboj prinesel tudi sneg, zmrzal in močne vetrove, je do sedaj, ko je mimo le polovica zime, umrlo 246 otrok, starih manj kot pet let.

Tretjina vseh je umrla v južnih delih Peruja, v regiji Puno. Humanitarni delavci pravijo, da dolgotrajna izpostavljenost mrazu povzroča hipotermijo in smrtonosne respiratorne infekcije, na primer pljučnico. Revščina je v višavjih južnega Peruja pereč problem, opazno je tudi pomanjkanje zdravstvene nege, podhranjeni otroci pa so ob izpostavljenosti ekstremnemu mrazu še v večji nevarnosti.

Vlada je zaradi povečanega števila smrti otrok v prizadetih regijah že razglasila alarmantno stanje, kritiko pa pravijo, da so obdobja hladnega vremena predvidljiva, smrti pa bi se ob ustreznih ukrepih dalo preprečiti. Mnogi za smrti otrok krivijo neučinkovitost vlade. Perujski minister za zdravje Oscar Ugarte pa očitke zavrača in pravi, da regijske pisarne niso dovolj efektivne pri razdeljevanju vladnih resursov.

Vir: Dnevnik

16 September 2008

Ko dihaš na škrge ...

Vlaga je velik problem v Limi. No, vsaj za tiste, ki je nismo vajeni. Baje že 15 let ni toliko deževalo kot to zimo, pa po pravici povedano, jaz dežja sploh nisem videla. Tistega petminutnega pršca pač ne morem dojemati kot padavino. Na Yahoo Answers je nekdo vprašal: Zakaj v Limi ne dežuje, ko pa je vlažnost tako visoka? Najbolje ocenjen odgovor pravi: " To je povezano z vetrovi, gorami, in s temperaturno razliko oceana in kopnega. Lima leži ob morju, hkrati pa blizu visokih gorovjem, pa tudi ekvator ni tako zelo daleč. V takih okoliščinah se topel in vlažen zrak iz Amazonije dvigne nad gore (Ande), kjer izpusti večino vode, zato do Lime prispe suh. Drugi veter, ki pride z oceana, prečka mrzle vode, nad katerimi se ohladi. Ob tem se tvori vlažna megla, ki pa ni dovolj, da bi se tvoril dež. Če bi bilo v Limi bolj toplo, bi se morda ta vlažen zrak dvignil, se kondenziral in povzročil padavine. Temperaturna razlika med morjem in kopnim ni dovolj visoka za dež, je pa ravno dovolj, da kopno potegne vlago z morja."

V zadnjem času je stopnja vlažnosti v Limi kar nekajkrat dosegla 100%. In kaj to pomeni?
Splesneli so mi vsi čevlji in oblačila, ker je omara v spalnici (edina v hiši) vgrajena v zunanjo steno, ki gleda na vrt (Bravo, arhitekt!). Je pa res, da hiša ni najnovejša in je zelo slabo izolirana. Problem sem skušala rešiti s pogostejšim čiščenjem, ampak obleke so ostajale vlažne. Zunaj se ne posušijo. Malo pomaga tudi likalnik, ampak v zelo kratkem času se cunje spet navlečejo vlage. Kar uporabljam sproti, visi naokrog po obešalnikih. Kupila sem nekaj "suhih krogel" (bola seca). To so posodice, v katere se strese nek granulat, najbrž neke soli. (Kako so skrivnostni! In kako si lahko dovolijo prodajati nekaj, ne da bi navedli sestavine?!) Ta granulat ni toksičen, lahko pa baje draži kožo. Vpija mokroto in ohranja v ozračju 45-60% vlago. V spodnjem delu posode se zbira voda in jo je treba sproti prazniti. Primerni so za prostore do 16m2. No, jaz sem dala v omaro kar dve suhi krogli, ki se lepo polnita z vodo (enkrat tedensko ju izpraznim), a ni nič bolje! Verjetno zato, ker krogli vlečeta nase še več vlage z vrta:(, tako da tisto o 45% v mojem primeru ne drži.

Velikokrat sem pomislila, kako so tu potratni pri embalaži. Piškoti npr. so pakirani v majhne vrečke po šest, potem pa še v večjo embalažo. Zdaj mi je jasno, zakaj. Če piškoti ne bi bili v vrečkah, bi bili povsem razmočeni že par ur po odprtju škatle. Hrane torej ne kupujem na zalogo, razen zadev, ki so nepropustno pakirane - pločevinke, tetrapake itd. Krompir in čebulo kupujem sproti, ker mi vse vzklije v dveh dneh. Ko sem prišla z zadnjega potovanja, me je v kuhinjski omarici pričakala cela džungla! Moko in podobno hranim v plastičnih posodah, sicer se vse sprime v kepe.

V predelih ob morju je vlažnost seveda najvišja. V Mirafloresu lani npr. sploh nisem mogla pometati, ker se je prah kot črna sluz vlekel po tleh. Še vedno ne razumem, zakaj tu izdelujejo tako čudna drsna okna, ki slabo tesnijo, hkrati pa se ne dajo odpreti na stežaj. Zračenje ob sončnih dnevih namreč še najboljše vpliva na klimo v stanovanju. Zaradi vlage se zdi, da je veliko bolj mrzlo, kot je v resnici.

Sproti se učim, kako mora biti opremljeno stanovanje v Limi. Površine morajo biti nujno pralne (tapisoni so no-go!), les odporen na vlago (domače sorte so čisto v redu - cedra, mahagonij, kapirona ...), kavč bolje usnjen kot tapiciran, zatesnjena okna. Od gospodinjske mašinerije je za udobje nujna klimatska naprava (poleti) ter električni razvlaževalci in sušilni stroj (pozimi). Gretja tu praktično ne uporabljajo, saj dober razvlaževalec naredi veliko več kot radiator.

Sicer pa ni vse tako tako črno, kot se zdi. Vrt je lepo zelen kljub temu, da ne dežuje in da se nama ne ljubi veliko zalivati, pa zelo lepo kožo imam zadnje čase, čeprav je zrak tu precej onesnažen. Se pa že bliža pomlad, tako da bomo kmalu spet dihali s pljuči :)

10 April 2007

Eden od največjih ledenikov v Peruju izginja

Dnevnik.si, torek, 10.04.2007 10:47
Tekst: (agencije)


LIMA - Ledenik Pastoruri, eden od največjih ledenikov na Belih Kordiljerah v Peruju, je zaradi globalnega segrevanja v zadnjem času izgubil veliko količino ledu in bi lahko v naslednjih desetih letih popolnoma izginil.

Ledenik Pastoruri, sicer priljubljena izletniška točka domačih in tujih turistov, se nahaja 5240 metrov nad morjem in 380 kilometrov severno od Lime v okrožju Ancash. Na mestu, kjer se njegov pokrov topi, je nastalo 40 metrsko ledeniško jezero.

„Situacija je resna, saj proces pospešenega taljenja ledu, ki je nepovraten, poteka povsod po svetu,“ je rekel Marco Zapata iz perujskega inštituta za naravne vire. „Taljenje ledu je še posebej zaskrbljujoče v Peruju, saj gre za tako imenovane tropske ledenike, ki so na podnebne spremembe še posebej občutljivi.“

Zapata ocenjuje, da bi Pastoruri, ki se vsako leto zmanjša za 24 metrov, lahko izginil v naslednjih desetih do petnajstih letih. Površina Pastorurija, ki je še leta 1995 merila 1,8 kvadratnega kilometra, se je do lani zmanjšala na 1,21 kvadratnega kilometra.

Na inštitutu za naravne vire so izračunali tudi, da je v Peruju, kjer je bilo leta 1979 za 2042 kvadratnih kilometrov ledenikov, leta 1995 ostalo le še za 1594 kvadratnih kilometrov ledenikov.