Shopping in Lima

Lima je ogromno mesto in nima BTC-ja, kjer bi človek našel vse na kupu. Prišlek potrebuje kar nekaj časa, da se nauči, kje in kako kupiti kakšno stvar, novo ali rabljeno, legalno ali nelegalno, original ali ponaredek, predvsem pa je treba znati barantati. Začnimo pri živilih. V zadnjih letih kot gobe po dežju rastejo veliki supermarketi. Največja veriga je Metro, ki ima večinoma tudi najnižje cene. Ponujajo skoraj vse: hrano, posodo, oblačila in nobena trgovina nima manj kot deset blagajn. Potem so tu še Wong, Plaza Vea, Santa Isabel (teh še ne poznam) in pa Vivanda, malce dražja, ki pa zna ustreči skoraj vsem evropejskim muham. Toliko vrst parmezana nimajo niti v Italiji. Med njimi sem našla perujski ponaredek Grana Padano :). Za kos plačam ok. 7 solov (1eur = 4sol), enak kos italijanskega pa stane šestkrat več. V Vivandi si upam celo sama kupovati meso in mi ne rata slabo ob pogledu na vitrino. Prodajalcu samo povem, kaj bom kuhala in on mi pokaže na posterju, kateri del živali je primeren, ter mi poišče že lepo zapakiran kos. Razkosavajo v drugem prostoru, tako da mi ni treba gledati krvavih nožev, kar je super. O izbiri sadja in zelenjave v vseh marketih ne bom izgubljala besed. Tu najdemo prav vse, kar poznamo v Evropi in še petkrat več tropskih sort. Prava paša za oči. Sadje je sicer cenejše na tržnici, ampak večinoma je tako poceni, da so zame razlike zanemarljive.
Ker v neposredni bližini stanovanja ni nobenega samopostrežne, moram včasih v kakšno od lokalnih trgovinic. Tu se pač ne da izbirati. Maslo, na primer, imajo samo eno, in to slano. Je pa fajn to, da je ena na vsakem vogalu.

V Limi obstajajo tudi velike veleblagovnice, ki pa so namenjene premožnejšim. Med njimi je treba omeniti čilenski Ripley (na sliki) in Sago Falabello (kjer sem btw srečala Humalo). Tu najdemo pohištvo, gospodinjske pripomočke, kozmetiko visokega cenovnega razreda (Dior, Givenchy ...), oblačila znamk Benetton, Mango, Lacoste itd., za katera se mi je zdelo, da so večinoma dražja kot pri nas. Za prestižne kupce je na obali v Mirafloresu trgovski center Larcomar s čudovitim razgledom na morje, kupom restavracij in zasoljenimi cenami. Sicer obstaja kar nekaj šoping centrov v boljših predelih prestolnice. Med najbolj znanimi je Jockey plaza.

Po bolj ali manj cenene cunje hodijo Perujci v Gamarro. Če nimaš avta, moraš zamenjati kar nekaj kombijev, da prideš tja. Turistov tu ne boste videli, tudi »belih« perujcev ne. Gre za predel, kjer se je v večnadstropnih stavbah ustalilo na stotine trgovcev. Po umazanih ulicah se valijo trume nakupovalcev in prodajalcev, ki vpijejo, te cukajo za rokav in ti mahajo pred nosom s cenenimi bluzami, otroškimi pajaci in staromodnimi hlačami. Veliko je nekvalitetnega kitajskega blaga, zato je treba malo pobrskati med trgovinicami in poiskati kaj perujskega. Predvsem jeans zna biti kvaliteten. Perujski bombaž je zelo cenjen, toda žal ga večinoma izvažajo, sami pa kupujejo kitajski tekstil. V nekaterih stavbah so krojaške delavnice, od koder nenehno romajo sveže sešite obleke na police trgovin in stojnic. Tu in tu lahko vidite nekaj cunjic po perujski modi, na tej strani pa si lahko ogledate največjo majico na svetu, ki so jo izdelali gamarrski krojači. V Gamarri na debelo nakupujejo trgovci iz ostalih provinc. Kar tu kupijo za drobiž, lahko veliko dražje prodajo npr. v Cuzcu. Kupila sva par kavbojk in majico Lacoste, na kateri piše »hecho en Francia« (ja, v španščini:), sicer pa je videti kot original), »pumice« in jaz sem vzela še en šal pri starki, ki je pletla na cesti. Gamarra je kot bosanska Arizona, le da je stokrat večja in stokrat bolj oblegana. Tudi obutve je v Gamarri kar nekaj, toda zanjo je bolje pogledati na eni izmed ulic v centru Lime (Guillermo Dansey), kjer je več sto trgovinic s čevlji (tudi v večnadstropnih stavbah) in izredno ugodnimi cenami. Prav včeraj sem obdelala skoraj vse in komajda našla nekaj usnjenega. Na fotografiji lahko občudujete moj težko pridobljeni plen (stali so 25 in 45 solov - za ceno v Eur delite s 4). Če se človek odpravi na šoping, si mora vzeti prost dan, predvsem pa mora biti fit za lazenje gor in dol po stopnicah (mene je v Gamarri prijel krč v nogo).

V bližini je zloglasni predel imenovan Las Malvinas, kjer v zapuščeni tekstilni tovarni na stotine trgovcev prodaja železnino, kable, kompresorje, šraufe, lopate in podobno - novo ali rabljeno. Okrog tovarne se prodaja tudi ukradeno blago. Če vam izgine avtoradio, odbijač ali žaromet, ga boste morda lahko odkupili tu, sicer pa avtodele prodajajo na aveniji Mexico.

Knjige so v Peruju zelo drage (dražje kot pri nas!), zato se večinoma kupujejo iz druge roke. Našli jih boste v centru Lime, na aveniji Amazonas ali na jironu Quilca. Razne spominke, pletenine iz alpake, srebrnino, tradicionalno keramiko in druge obrtniške izdelke je najti v Mirafloresu na aveniji Petit Thouars, kjer se nahaja ogromen Mercado indio (indijanska tržnica). Za obisk tržnice si vzemite prost dan in se naučite barantati. Tudi okrog glavnega trga (Plaza de armas) in na aveniji De la Marina je več trgovin s tovrstnim blagom. Glasbila prodajajo v bližini trga Dos de mayo, na aveniji Nicolas de Pierola. Tu boste našli kvalitetnejše piščali (quenas in zamponas), ki se ne morejo primerjati s tistimi za turiste, različna tolkala - bombos, cajon (perujski »predal«) itd. Po vsem svetu slovijo ayacuchanske kitare. Sicer so cenejše pri mojstri v Ayacuchu, ampak tudi v Limi se da najti kakšno po ugodni ceni. V kratkem nameravam obresti te trgovinice in si nabaviti kakšno frulo :). Tehnično robo, računalnike, software, kamere in podobno prodajajo med avenijama Bolivia in Uruguay (seveda originalno ali ponarejeno). Naj omenim še Polvos azules (modri prah), trgovski center z večinoma ponarejenimi izdelki vseh sort (obleke, fotoaparati, DVD-ji, CD-ji ...) in El Hueco zloglasno »luknjo«, kjer se prodaja pritihotapljeno in ponarejeno blago. Perujci vam bodo obisk slednjega odsvetovali. V prestolnici imajo svoj prostor tudi ponarejevalci dokumentov. Na ulici Azangaros vam lahko izdelajo ponarejen potni list, zdravniško potrdilo ali vozniško dovoljenje.

Če se v Limi odpravljate po nakupih, pustite bančne kartice doma. V večini trgovin z njimi ne morete plačati, poleg tega pa tvegate, da vam jih ukradejo. Raje si zatlačite v žep za 100 solov drobiža in se prepustite zapravljanju. Šoping v Limi zna biti naporna, a hkrati zelo zabavna izkušnja.

Ollanta Humala, nesojeni predsednik

Ollanta je eden od sedmih otrok ekscentričnega komunista Isaaca Humale, ki je razvil ultranacionalistično in skorajda rasistično teorijo (etnocacerismo), ki poudarja pomembnost inkovskih korenin. Tako Isaac, kot njegovi politično aktivni sinovi Antauro, Ulises in Ollanta, trdijo, da bi morala oblast pripadati mesticem, mešancem in potomcev Inkov, in ne premožni peščici belcev, vsekakor pa so si njihove ideologije zelo različne, zato so se marsikdaj spoprijeli kot politični nasprotniki. Ollanta je skupaj z Antaurom in 69 možmi (veterani iz vojne z Ekvadorjem in borci proti teroristični organizaciji Sendero Luminoso) l. 2000 zavzel rudnik Toquepala in zahteval odstop predsednika Fujimorija. Po andskih provincah je razglašal, da je Fujimorijevo predsedovanje nelegalno, in opozarjal na podkupljivost državnih uradnikov in oficirjev. Zatem je Fujimori pobegnil iz države, začasno predsedstvo pa je prevzel Valentin Paniagua (Kruh in voda;), ki je Ollanti ponudil amnestijo. Do leta 2004 se je Humala izobraževal v Franciji in Južni Koreji, leta 2005 pa je prevzel vodstvo Nacionalistične stranke. Ollanto so obtoževali antisemitizma, dokler mu ni podpore ponudil predsednik židovskega združenja. Domnevno je igral tudi pomembno vlogo v Antaurovi vstaji proti predsedniku Alejandru Toledu v Andahuaylasu l. 2004 (Antauro je še danes zaprt). Humala je lani kandidiral na predsedniških volitvah in zmagal v prvem krogu proti Lourdes Flores (UN) in Alanu Garcii Perezu (APRA). V drugem krogu se je pomeril z Garcio in izgubil bitko s 47% glasov proti Alanovim 53%. Pokopali so ga grehi iz časov vojne s Sendero Luminoso v džungli, kjer je baje pobijal civiliste, in izjave njegovih sorodnikov (Ata bi npr. pobil vse Čilence, mama pa homoseksualce). V nasprotju z njegovo družino, se zdi Ollantina politika liberalna (med drugim se bori za legalizacijo splava). Mnogi ga primerjajo s Hugom Chavezom in Evom Moralesom in ga obtožujejo širitve sovraštva do bogate elite in ZDA. Humala je napovedal tudi velike državne posege v perujsko gospodarstvo, med drugim podržavljenje rudarskega sektorja, ki je za Peru ključnega pomena, kar je povzročalo skrbi na finančnih trgih. Humali je njegovo povezovanje s Chavezom škodilo, saj se je prebivalstvo očitno zbalo morebitnega novega diktatorja.

Kar se mene tiče, si nihče od lanskih kandidatov ni zaslužil predsedniškega stolčka. Ollanta ne more biti normalen že zato, ker je odraščal med samimi radikalci. O njem pišem, ker sem ga včeraj srečala v veleblagovnici v Mirafloresu, kjer je nakupoval s svojo hčerko Iyari (ali nekaj takega - všeč mi je, da skuša ohraniti inkovska imena, ki so že praktično izumrla). Bil je nasmejan in prijazen. Pohvalil je mojo španščino, kar se mi je seveda fajn zdelo. Mogoče sem pa prva Slovenka, ki je kušnila (pozdrav po perujski navadi- da ne bi kdo kaj drugega mislil) bodočega perujskega predsednika - jasnovidka mu je namreč napovedala zmago na naslednjih volitvah.

El parque de las leyendas

Radovedni "mono choro" na otoku opic

Zebrice

Kačji pastir (končno sem našla makro funkcijo na kameri :s)Amazonska želva (se ne spomnim, katera sorta)
Maras (meni se zdijo strašno srčkane)
Kraljevi kondor (?) Žalostni mono choro
Morski levi v akciji

Žirafa

Papige v minizooju, ki jim delajo družbo zajci purani, pavi, mare in želve

Pravljični vrt se nahaja na ruševinah inkovske naselbine Curacazgo de Maranga, najpomembnejše v provinci Lima

Več napišem kdaj drugič, sem lena...

Minister dr. Rupel začel uradni obisk v Peruju

Lima, 18. aprila 2007 - Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je začel z uradnim obiskom v Peruju. Prvi dan obiska se je minister dr. Rupel sestal s perujskim premierom Jorgejem de Castillo, ministrom za industrijo Rafaelom Reyom in predsednikom kongresne Komisije za zunanje zadeve Victorjem Rolandom Souso Huanambalom.

Minister dr. Rupel in perujski minister za industrijo Rey (foto: Bobo) "Slovenija in Peru bosta storila vse, da bo srečanje med voditelji Evropske unije in Latinske Amerike in Karibov, ki bo med slovenskim predsedovanjem EU prihodnje leto v Limi, uspešno," je po srečanju s sogovorniki dejal minister dr. Rupel. Na vrhu EU-LAC, ki bo 16. in 17. maja 2008 v Limi, bo sodelovalo 60 držav: 27 članic EU in 33 držav Latinske Amerike in Karibov. Logistično bo za pripravo vrha poskrbel gostitelj Peru, Slovenija pa bo kot sopredsedujoča soodgovorna za pripravo vsebine. Minister dr. Rupel je pojasnil, da ima Slovenija že nekaj dobrih izkušenj z vodenjem srečanj, pogovori v Limi pa so pokazali, "da bomo imeli v Perujcih zelo dobre sodelavce". Minister dr. Rupel in predsednik Komisije za zunanje zadeve perujskega Kongresa (foto: Bobo) Po besedah perujskih sogovornikov bo vrh spodbudil krepitev odnosov med EU in Latinsko Ameriko tako v kulturni izmenjavi, visoki tehnologiji in izobraževanju, kot tudi gospodarskem sodelovanju, kjer obstaja še veliko priložnosti. Minister dr. Rupel je s predsednikom perujske vlade De Castillom govoril tudi o odnosih med Slovenijo in Perujem. Perujskega sogovornika je posebej zanimala možnost sodelovanja z Luko Koper. Dvostranska blagovna menjava je sicer skromna in je lani znašala 1,4 milijona evrov. Minister dr. Rupel in predsednik perujske vlade De Castillo (foto: Bobo) Vir

Danes Ink

Danes sem bila pesniško navdahnjena, pa sem na Maleconu v stihih malo poočitala Perujcem.
Je še Cesar rekel, da je v tem dosti resnice, ampak drugim tega vseeno ne bi dajala pred oči ... Bom pa zato kdaj drugič še kaj lepega povedala ;)

Sramuje se svojega imena,
rodnega kraja, plemenske krvi.
Dal bi oko, če kdo bi ga rešil
muk cimetove polti.
Gnev ga preveva, sovraštvo.
Slišim ga v trsju, čarangu, kitari.
Srce krhko, trhlo od bojazni,
verjame le še prevari.
Črn, topel, vlažen mu bega pogled
kot srni na dan pogona,
Čaka, da pošlje smerokaz
voščena madona.
Tujec orje, tepta mu zemljo,
pa vendar ne čuti bolečin.
Bledoličnik mu je vzel ponos,

sam se je oropal korenin.

Eden od največjih ledenikov v Peruju izginja

Dnevnik.si, torek, 10.04.2007 10:47
Tekst: (agencije)

LIMA - Ledenik Pastoruri, eden od največjih ledenikov na Belih Kordiljerah v Peruju, je zaradi globalnega segrevanja v zadnjem času izgubil veliko količino ledu in bi lahko v naslednjih desetih letih popolnoma izginil.

Ledenik Pastoruri, sicer priljubljena izletniška točka domačih in tujih turistov, se nahaja 5240 metrov nad morjem in 380 kilometrov severno od Lime v okrožju Ancash. Na mestu, kjer se njegov pokrov topi, je nastalo 40 metrsko ledeniško jezero.

„Situacija je resna, saj proces pospešenega taljenja ledu, ki je nepovraten, poteka povsod po svetu,“ je rekel Marco Zapata iz perujskega inštituta za naravne vire. „Taljenje ledu je še posebej zaskrbljujoče v Peruju, saj gre za tako imenovane tropske ledenike, ki so na podnebne spremembe še posebej občutljivi.“

Zapata ocenjuje, da bi Pastoruri, ki se vsako leto zmanjša za 24 metrov, lahko izginil v naslednjih desetih do petnajstih letih. Površina Pastorurija, ki je še leta 1995 merila 1,8 kvadratnega kilometra, se je do lani zmanjšala na 1,21 kvadratnega kilometra.

Na inštitutu za naravne vire so izračunali tudi, da je v Peruju, kjer je bilo leta 1979 za 2042 kvadratnih kilometrov ledenikov, leta 1995 ostalo le še za 1594 kvadratnih kilometrov ledenikov.

Most vzdihljajev in Velika Chabuca

Puente de los suspiros oz. Most vzdihljajev je znan po istoimenski pesmi kraljice kreolske glasbe Chabuce Grande. Priznam, od lesenega mostu sem pričakovala kaj več, vsaj kak potok spodaj. Mostič se nahaja prav blizu glavnega trga v Barrancu (plaza de San Francisco), za moje pojme enega najbolj očarljivih predelov Lime, in povezuje dva griča. Včasih je pod njim tekla rečica, danes pa v soteski na veliko gradijo stanovanjske zgradbe in lokale. Za razliko od beneškega, tega mostu niso poimenovali po vzdihljajih ujetnikov na poti v smrt, temveč po vzdihljajih zaljubljencev. Odprli so ga na Valentinovo leta 1876. Preživel je vojno za Pacifik in bil hudo poškodovan 14. januarja leta 1881, ko so čilenske čete požigale mesto. Blizu mostu sta v bronu ovekovečena Chabuca Granda in njen Jose Antonio. Chabuca je pač legenda in si v Limi, prestolnici kreolske glasbe zasluži svoj spomenik. Jose Antonio je nek caballero, ki mu je Chabuca posvetila pesem, enega najznamenitejših perujskih valčkov. Gre za kreolskega kavalirja, ki s svojim konjem plesnega koraka (caballo de paso peruano - nekaj takega kot naši Lipicanci, le da niso beli), belim lanenim pončom in robcem »hipi hapa« odpeketa po svojo rožo iz Amancaesa.

Por una vereda viene
cabalgando José Antonio
Se viene desde Barranco
a ver la flor de Amancaes
En un berevere criollo,
va a lo largo del camino
con jipi japa pañuelo
y poncho blanco de lino

Mientras corre la mañana,
su recuerdo juguetea
y con alegre retozo el caballo pajarea
fina garúa de junio
le besa las dos mejillas
y cuatro cascos cantando
van camino de Amancaes

Qué hermoso que es mi chalán
cuán elegante y garboso
sujeta la fina rienda de seda
que es blanca y roja
qué dulce gobierna el freno
con sólo cintas de seda
al dar un quiebro gracioso
al criollo berevere

José Antonio, José Antonio
por qué me dejaste aquí
cuando te vuelva a encontrar
que sea junio y garúe
me acurrucaré a tu espalda
bajo tu poncho de lino
y en la cinta del sombrero
quiero ver los amancaes,
que recojas para mí
cuando a la grupa me lleves,
de ese tu sueño dorado
de tu caballo de paso
aquel del paso peruano.



Na pečini nad morjem, levo od spomenika, je skrit nadvse prijeten lokalček s prekrasnim razgledom. Imenuje se El nuevo acantilado de Barranco. Sem lahko pride poslovnež podpisat pogodbo, prijateljice na kavico, parček na romantično večerjo. S tem placom nikakor ne morete zgrešiti. Zanimivo je, da je lokalček prazen, medtem ko je ogromna, škandalozno modro popleskana piščančnica ob mostu vedno nabito polna ...

Lima in stanovanjski problemi

Iskanje stanovanja je silno neprijetna zadeva. Mislila sem, da bo v Limi kaj lažje, in predvsem ceneje, pa ni tako ... Pred časom se je zdel moj stanovanjski problem rešen, ko mi je Nizozemec Erick posredoval številko gospe Isabel (ki je počitnikovala z nami v Mancori),ki je oddajala stanovanje.

Z gospo sva se dogovorili za ogled, spustila mi je ceno s 350$ na 300 in jaz sem se že videla v severnem Mirafloresu na romantični terasici.Stanovanje je bilo res super, na vrhu bloka, z lično leseno teraso polno rož, z žarom, z drugo teraso za sušenje perila, sončno, zračno, z vsemi možnimi aparati, rjuhami, brisačami... Ah ...

Pa si je gospa Isabel premislila. Zdaj jo s Cesarjem imenujeva "tia Cagona"(teta sračka), ne samo ker je zasr... stvar, ampak ker se je tudi ona, tako kot jaz, z nečim zastrupila v Mancori. Dobila je tako drisko, da je bila še na dan najinega obiska na infuziji in medicinska sestra je morala biti ob njej dan in noč. Mah, ta teta tudi rada pretirava.

Zdaj se tolažim, da je bolje, da je nimam na grbi. No, verjetno je že v Zurichu, kjer živi že več kot 25 let. Nihče drug nama ni hotel oddati opremljenega stanovanja na mesece. Spustila sem svoje kriterije in iskala po neuglednih predelih mesta, pa še kar nič. Za znoret. Bila sem tako obupana, da sem se odločila za nepremičninsko agencijo. In, uganite ... Ja, ukradli so nama 100 solov, kakšne koristi od agentov seveda ni bilo. No, in potem sem na nekem forumu zasledila oglas za stanovanje, kjer sem zdaj. Lastnica sra. Consuelo je prijazna starejša dama, lokacija pa je več kot super.

Se opravičujem, ker ne znam improvizirat s kamero. Naslednjič si moram prav tekst pripravit, da bom kaj pametnega povedala ;) Ah, pa ne stanujem na Avenidi de la Marina, ampak na Maleconu de la Marina ...

Medtem ko sva s Cesarjem panično iskala nekaj skromnega, sta se Elena in Alberto trudila z oddajo več kot 200m2 velikega luksuznega stanovanja na Maleconu Cisneros, ki nudi veličasten razgled na Pacifik. Oddajata ga za 2.000$ mesečno, kar ni drobiž, ampak Lima je le pomembna prestolnica, kjer ne manjka diplomatov in drugačnih prestižnih najemnikov.

Nepremičnine so dober biznis. Za denar, ki ga bova v par mesecih zmetala za nastanitev, bi dobila že košček zemlje ali stanovanje na kredit. Tujci so začeli na veliko kupovati "casone" v centru Lime, ki ima zaenkrat zelo slab sloves. Belci se še vedno najbolje počutijo v modernem Mirafloresu in San Isidru, ampak jaz sumim, da se bodo stvari kmalu spremenile. Župan že renovira ozke ulice okrog katedrale in stare kolonialne vile, ki se prodajajo za drobiž, bodo nekoč dobile vrednost, ki si jo zaslužijo.