Po Ucayaliju, kjer ribe pojo

Jezero Yarinacocha leži 7 km od centra Pucallpe ob istoimenskem naselju. V bistvu je vse skupaj precej povezano in praktično ne opazimo, da smo zamenjali mesto oz. občino. Yarina je sicer vrsta palme, katere listje se uporablja za izdelavo streh, cocha pa pomeni jezero. Pravzaprav tu sploh ne gre za jezero v pravem pomenu besede, temveč za mrtev meander reke Ucayali, s katero ima "jezero" vedno stik - v času nizke vode vodi do Ucayalija samo en kanal, v času visoke vode pa dva, tako da je možno iti na krožno vožnjo po jezeru in reki. Mi smo za takole (šesturno) plovbo izbrali peke-peke (dolg lesen čoln) gospoda Roya. Zanj smo plačali nekaj čez 100 solov. Preden smo zapustili obalo, smo naleteli na finalni del hitrostne dirke peke-pekejev. G. Roy je bil malce žalosten, ker se zaradi nas ni mogel udeležiti tekmovanja. Priprave na sprejem zmagovalca: Zmagovalec se bliža cilju ... Hip, hip ... Rrrra! Rrrrra! Rrrra! Triatlonci so ta dan ostali v senci pekepekejev.

Pot nas je najprej vodila ob obali, do mini zoološkega vrta La jungla z eksotično restavracijo.

Kapibara: Družinica anakond: Rakuni: Neke vrste pavi, ki se sladkajo s papajo: ??: Tuyuyos: Mladi ozelot (tigrillo):Udomačena ara oz. guacamayo:

Mami mi je šele po mojem povratku iz džungle povedala za knjigo Ribe pojo v Ukajali Arkadyja Fiedlerja. Mi pojočih ribic žal nismo slišali. Peke-pekeji imajo tako glasen motor, da preglasijo še tako mogočne zvoke narave. Vožnja po Ucayaliju je kljub temu čudovita in pomirjujoča izkušnja. Če želite opazovati in poslušati amazonsko favno, bo treba vzeti čim bolj neslišen kanu na vesla in se v Amazonijo odpraviti v času nizke vode, ko se da tudi videti želve in kajmane, ki počivajo v peščenih plitvinah. Tu je nekaj utrinkov z jezera in reke:

Yarinacocha: Še enkrat Yarinacocha: Na določenem predelu jezera začnejo iz vode skakati majhne srebrne ploščate okrogle ribice. Očitno bivajo tik pod gladino, zato se morajo pred pekepekejem rešiti s skokom iz vode. Cesar jih je iz čolna zmetal najmanj deset. Trsje v kanalu Yarinacoche: Rastje v kanalu: Mravljišče v času deževne dobe - nekdo se je malo uštel: Zanimiva ptičja gnezdeca: Takole se v vodo zasidrajo veje nekaterih amazonskih dreves: Konec kanala, Ucayali, here we come! Mogočni Ucayali. Tu nam je uspelo videti tudi amazonske delfine, a tako hitro skačejo, da jih je nemogoče fotografirati. Prevoz lesa: Še ena panorama na Ucayaliju: Roysito: Pa še ena panorama, bliže drugemu kanalu: Drugi (stalni) kanal, povratek na jezero: Vasica Paris v kanalu: Pogled v kuhinjo: Še ena simpatična hišica: Kako najdemo homo sapiensa v Amazoniji? Ob povratku nam je pot prekrižal ... kako naj se izrazim ... neekološki čoln. Rečni razbojniki? Ustavili smo se še v naselju San Francisco, domorodne skupnosti Shipibo-Conibo, ampak o tem kasneje. Še ena večerna fotka z jezera : Veste, kaj je najlepše v Amazoniji? Nebo. Igre oblakov, sončni zahodi, milijoni zvezd, pa bliskanje nad pragozdovi ... Noro, res noro lepo.