Otvoritev Slovenske sobe

V soboto, 11. 8. 2012 smo Slovenci v Peruju ponosno otvorili Slovensko sobo, kotiček v središču Mirafloresa, ki nam bo olajšal delo in nam nudil vse potrebno za naše stalne aktivnosti in posebne priložnosti. Naša mala knjižnica, učilnica ter pisarna za sestanke in prostor srečanja v enem zdaj delujejo na ulici Pershing 157 v Limi.

El sabado 11 de Agosto del 2012, la Asociacion Eslovena del Peru inauguro el Salon Esloveno, un rinconcito en el corazon de Miraflores, que nos facilitara el trabajo y nos ofrecera todo lo necesario para nuestras actividades permanentes y ocasiones especiales. Nuestra pequeña biblioteca, salon de clases, oficina y sala de reuniones desde ahora funcionaran en la Calle Pershing 157.  

Pred prihodom gostov

Antes de la llegada de los invitados

Člani slovenske skupnost med pogovorom

Los miembros de la Asociacion conversando

Otvoritev je bila vesele narave, v prisotnosti g. konzula Milana Repšeta, predsednika Društva Slovencev v Peruju, g. Ivana Prosena in zvestih članov slovenske skupnosti.

En esta alegre inauguracion estuvieron presentes el sr. consul honorario Milan Repse, el Presidente de la Asociacion Ivan Prosen, y los miembros mas fieles de nuestra comunidad.

Recepcija

La recepcion

G. Gustavo Velazquez, lokalni umetnik, nam je ob tej priložnosti priskočil na pomoč s svojimi olji s skritimi tradicionalnimi motivi različnih predinkovskih kultur, ki so izdatno popestrila prazne stene naše sobe.

El sr. Gustavo Velazquez, un artista local, nos brindo su ayuda llenando de color nuestro salon con sus oleos que escondian motivos tradicionales de diferentes culturas preincaicas.

Sliko bo kmalu zamenjala tabla.

El cuadro sera reemplazado por una pizarra. 

To stran prostora bomo kmalu zapolnili s slovenskimi knjigami in audio-vizualnimi pripomočki. 
Esta pared se llenara pronto de nuestros libros y dispositivos audio-visuales.

Gospa Lisjak in gospa Srebot ob klepetu.

Sra. Lisjak y sra. Srebot conversando

Patio - notranje dvorišče 

El pequeño patio

Otvoritev Slovenske sobe je pospremilo tekmovanje v najboljšem receptu za pražen krompir, ki ga bo naše društvo v sodelovanju s slovenskim Društvom za promocijo praženega krompirja septembra predstavilo v evropskem mestu kulture 2012, Mariboru. 

La inauguracion del Salon esloveno fue acompañada por el concurso de la mejor receta de papa salteada, en colaboracion con la Asociacion eslovena por la promocion de la papa salteada. La receta ganadora se presentara en septiembre en Maribor,  la ciudad europea del 2012.

Mavrica okusov

Un arcoiris de sabores

G. Repše in g. Prosen sta se prva lotila pokušanja

El sr. Repše y el sr. Prosen empezaron con la degustacion.

Odločitev bo težka ...

La decision sera dificil ...

Recepti so bili vsi po vrsti odlični. Naše kuharice so se potrudile v to klasično slovensko in evropsko  jed vkomponirati tradicionalne perujske sestavine, kot so perujska volčja češnja, perujska črna meta in amazonska suha svinjina.

Todas las recetas estuvieron excelentes. Nuestras cocineras trataron de implementar en este plato clasico esloveno y europeo ingredientes tradicionales peruanos como el aguaymanto, huacatay y la cecina de la selva. 

Največ glasov je zbral pražen krompir številka 4, kreacija gospe Marthe Lango, s priljubljeno kremo iz perujske paprike "rocoto", značilno za južnoperujsko, arequipensko kuhinjo. Čestitke, Martha!
El plato que mas votos se llevo, fue el numero 4,  la creacion de la sra. Martha Lango con la popular crema de rocoto, tan tipica de la cocina arequipeña. Felicitaciones, Martha!   

Martha predstavi zmagovalni recept.

Martha nos cuenta sobre la receta ganadora.

Imeli smo se lepo.

Todos la pasamos bien.

Tudi najmlajši Adriano Čibej...

Hasta el mas pequeño - Adriano Čibej.

Obnova hiše iz l. 1947 - Stopnice in ogledala

Stopnice so bile projekt zase. Ker smo se jih napačno lotili, nam je delo vzelo dvakrat več časa.
Najprej smo jih razstavili. Nato smo vsak stebriček posebej očistili starih plasti barve in na roke obrusili, prav tako stopne ploskve, ter prepojili z insekticidom. Nekateri deli so bili močno požrti od termitov in smo jih zapolnili z zmesjo fine žagovine, talka in lepila. Določeni elementi so bili v tako slabem stanju, da  jih je bilo treba v celoti rekonstruirati.

Še med pleskanjem smo ograjo sestavili nazaj in jo pobarvali. Žal se je med nadaljnim delom tako umazala, da se je ni dalo več očistiti. Tako smo morali pred kratkim ponoviti brušenje in barvanje. Pred tem smo ograjo spet razstavili. Stopne ploskve smo premazali z dvokomponenstnim lakom (3 plasti).

Ogledala tudi že visijo v obeh straniščih. Obe ogledali smo naredili sami. Pobarvala sem ju na srebrno in malo poslikala.

Kače so v spomin kačicam, ki smo jih pred časom lovili po hiši :D Ogledalo je obrnjeno na glavo ( me ni bilo zraven pri nameščanju).

Ker sem med risanjem kač ugotovila, da tak karo vzorec daje dober efekt, sem ga ponovila v spodnjem stranišču, tokrat po celi površini okvirja.

Še od blizu:

Nabavili smo tudi držala za brisače in nekaj obešalnikov.

In eno omaro po meri za čistila in metle v zgornji kopalnici. Ne vidi se najbolje, ampak desni del z metlami je globlji od levega.

Pa še malo dvorišča:

In navzgor:

Take cvetove ima mama džungla:

Obnova hiše iz l. 1947 - zaključna dela spodaj

V spodnjem WC-ju smo nanesli mikrocement brez barvil (ki naj bi bil najsvetlejši) kar čez ploščice. Ker ploščice niso bile povsod položene do enake višine, smo nekatere površine tudi izravnali. Nisem prepričana, da je bila to prava odločitev glede na dimenzije prostora. Nekaj mi ne štima. Temni madeži na sliki okoli umivalnika so posledica polivanja.

Seveda je bilo precej moteče modro držalo za papir, zato sem ga pobarvala na srebrno, kot tudi zelen koš za smeti :)

Na tej sliki se vidi, da imamo nekaj težav z gnilim okvirjem vrat :( Še dobro, da imamo v ekipi McGyverja, ki bo 100% našel rešitev.

 Poleg vratnega okvirja, bo treba nekaj narediti še z novim steklom na vratih, ki je preveč transparentno (A ste vedeli, da obstaja poseben sprej za to?!), kupiti bo treba še kakšna držala za brisače in kavlje, ogledalo pa imam že v delu.

Sem kar vesela, da smo ohranili stari pod v tem prostoru. Po temeljitem čiščenju izgleda prav dobro, v kratkem pa ga bo polepšal še dodaten zaščitni premaz. Izboklina v tleh na levi strani prostora, ki ji pravimo "grob" je sicer še vedno tam, ampak ni tako grozno moteča.

 
Večjih poškodb se ne da sanirati, vendar upamo, da bodo manj vidne z zaščitnim premazom. V prihodnosti nameravam položiti tudi robnike.

   Tale luč je montirana na steni desno od vrat. Osvetljevala bo tablo. V stenski niši pa imamo ledico za osvetlitev bodočih polic.

 Patio (malo dvorišče) je tudi prebeljen. Zanj smo kupili smo še dve "materi džungli". Madre selva je namreč ovijalka, ki se nam je dobro obnesla na fasadi - hitro raste in je očitno odporna na parazite (vse druge rastline imamo napol požrte :(, poleg tega pa njeni beli cvetovi omamno dišijo. Ta rastlina ima nalogo zakriti železne rešetke in grd razgled na okoliške strehe.

Sprejemnica je tudi že pri koncu. Ker se spet montirajo varnostni sistemi, bo potrebno spet popraviti detajle na stenah. Manjkalo še dvokrilna vrata, pohištvo in ena lepa luč. Svečniki na kaminu niso naši, tako da samo začasno krasijo prostor. Stopnišče je pa čisto svoja zgodba in jo opišem kdaj drugič. Spet smo morali namreč razdreti vse skupaj, da smo ga lahko dokončno obnovili. Ja, velikokrat se ponovi ta "spet", ampak to se dogaja, če nimaš izkušenj in če glavo zamenjaš za rep ...

Obnova hiše iz l. 1947 - zaključna dela zgoraj

Že dolgo nisem objavila fotk. Mislila sem, da bomo prej popolnoma zaključili z deli, ampak seveda vselej ostajajo malenkosti in popravki.

Kuhinja je praktično zaključena! Pult je zaščiten s tremi plastmi dvokomponentnega laka DD, enako kot OSB plošče na tleh. Montirana je polička nad pultom (žal prekratka, in se nam ni dalo štukati :S) in aluminijasti ročaji na frontah.

Zelo nam je všeč naš nov živo rdeč hladilnik Samsung :) Mizo in stole smo imeli že od prej, glinene andske lonce sem pa pred časom kupila na vsakoletnem bolšjem sejmu (jih imam še nekaj na rezervi). Za kuhanje imamo staro mikrovalovko in nov električni štedilnik na dve plošči.

Bidona za vodo ne smemo postaviti na hladilnik in je zato malo v napoto :( . Blazine za stole so prevelike, ampak bodo počakale tu, dokler ne kupimo kakšne garniture za na teraso Manjkajo le še vrata, ki bodo zaščitila pisarno pred kuhinjskimi vonjavami, pa verjetno bomo menjali tudi pipo, ki je slabe kakovosti in preveč škropi. Odcejevalnik je provizoričen (v bistvu je namizna mreža za sadje) in ga bo tudi treba nabaviti, ampak ga še nisem našla v manjših dimenzijah.

Zgornja kopalnica je oblečena v mikrocement barve žgane gline. Najprej smo šli v bolj rumen, gorčični odtenek, ki je izpadel dobro, ampak nam je med delom zmanjkalo pigmenta (krivda mojstra, ki ni znal preračunati razmerij materialov). Ko smo kupili drug pigment (rumen železov oksid), je le-ta izpadel oranžno, in verjemite, nič kaj lepo. Ker smo zapravili že preveč denarja za material in je bilo že pol kopalnice obdelane, smo pač ostali na tej barvi, malo smo tonirali še z drugim železnim oksidom v rjavi.

Po resnici povedano, nisem najbolj zadovoljna ne z barvo ne z izvedbo. Tekstura je groba, porozna in deluje prašnato. Ponekod se vidijo madeži prejšnje, rumene barve. Nisem prepričana, če se bo dalo dobro čistiti. Zadevo nameravamo premazati še z eno tekočino (čeprav naj bi bila že zaščitena s premazom), ker želimo, da bi bila površina vsaj malo bolj gladka.

 Beli kamniti umivalnik se je grdo umazal med delom s cementom. Rumeni, oranžni in sivi madeži kovinskih pigmentov niso šli stran niti s kislinami niti z brušenjem. V celoti sem ga pobarvala na srebrno in zdaj upam, da bo barva zdržala vsaj pol leta (kar je malo verjetno, sploh v notranjem delu korita). Meni je sicer všeč, čeprav deluje precej vesoljsko. V kopalnici manjka še ogledalo, držalo za brisače in ena rastlina (že nabavljena :), ki bo skrila napeljave za pisoar, kateremu smo se zaenkrat odrekli. Za vrati pride še enaomarica za metle in čistila (že v delu). Na ogledalu pa tudi že delam in bo kmalu na steni.

Moj amazonski šopek

Sicer že nekaj dni star, a se še drži:

Po domače se jim tu reče: palica Sv. Jožefa (visoka temno rdeča), papigin kljun (tanajvečja), rajska ptica (oranžna), maraquita (zadeva podobna bakli), vmes pa so rdeče alstroemerije - perujske lilije.   

Obnova hiše iz l. 1947 - keramika in kuhinja

V kuhinji se približujemo končni podobi. Pod lesenim pultom sta dve omarici z dvojnimi vrati in 4 predali. manjkata še dve notranji polici in ročaji ter polica zgoraj. Nad pultom smo montirali tudi manjšo fluorescentko.

V kopalnici smo gladili stene, a nam nekako ni uspelo najbolje. Še večji fiasko je bila moja ideja, da bi sami nanašali ti. mikrocement namesto keramike. Problem je tudi kamnito korito, ki je že pritrjeno in ga ne nameravamo odstraniti med nadaljnim delom. Korito in školjka sta sicer že v uporabi.

V tušu smo položili ene poceni bele ploščice. Zafugirano je s cementom.

Še enkrat pisarna.  Nekaj manjka ... Preveč hladno ...

Ena večjih investicij: porcelanski gres v pritličju, krem barve brez vzorca. V neki akciji nam je uspelo dobiti zadevo po ugodni ceni (8 usd/m!).Meni je zelo všeč - nevtralna barva, lahko vzdrževanje, elegantna rešitev.

Za vsak slučaj smo postavili en podporni steber ob stopnicah, ker smo s cementom povečali težo plošče v nadstropju in bi lahko prišlo do povešanja. Res je, da steber malo kazi pritličje, ampak bomo z njim lažje spali.

Obložili smo tudi kamin - spodnjo in zgornjo poličko!

To je že druga pipa v kuhinji. Prva (enaka) je imela luknjo kar sredi cevi! Žal mi je, da sem jo zamenjala za enako, je namreč zelo slabe kakovosti (priznam, da mi je bila všeč bela rožica ...). Iz nje tudi kaplja pri ročici in iz cevi.

To kovinsko stojalo (za reklamni pano?) se je dolgo valjalo na dvorišču. Polakirala sem ga na črno in zdaj služi kot obešalnik za čelado in jopico. Vse se da reciklirati :)

Tako izgleda zdaj šefova pisarna.

Zdaj so v delu vhodna vrata.

Porcelanat smo potegnili tudi v spodnji WC, da bo manj prehodov v materialih. Ker se je mudilo, ni bilo časa odstraniti vse stare keramike. Obe kopalnici sta naš trn v peti in nimamo še prave ideje, kako se ju lotiti :(

Na strehi sem prebelila prednji del - zdaj izgleda malo bolj čisto. Manjka še kakšna mini vrtna garnitura, da lahko gor tudi posedimo.