Obnova hiše iz l. 1947 - zaključna dela zgoraj

Že dolgo nisem objavila fotk. Mislila sem, da bomo prej popolnoma zaključili z deli, ampak seveda vselej ostajajo malenkosti in popravki.

Kuhinja je praktično zaključena! Pult je zaščiten s tremi plastmi dvokomponentnega laka DD, enako kot OSB plošče na tleh. Montirana je polička nad pultom (žal prekratka, in se nam ni dalo štukati :S) in aluminijasti ročaji na frontah.

Zelo nam je všeč naš nov živo rdeč hladilnik Samsung :) Mizo in stole smo imeli že od prej, glinene andske lonce sem pa pred časom kupila na vsakoletnem bolšjem sejmu (jih imam še nekaj na rezervi). Za kuhanje imamo staro mikrovalovko in nov električni štedilnik na dve plošči.

Bidona za vodo ne smemo postaviti na hladilnik in je zato malo v napoto :( . Blazine za stole so prevelike, ampak bodo počakale tu, dokler ne kupimo kakšne garniture za na teraso Manjkajo le še vrata, ki bodo zaščitila pisarno pred kuhinjskimi vonjavami, pa verjetno bomo menjali tudi pipo, ki je slabe kakovosti in preveč škropi. Odcejevalnik je provizoričen (v bistvu je namizna mreža za sadje) in ga bo tudi treba nabaviti, ampak ga še nisem našla v manjših dimenzijah.

Zgornja kopalnica je oblečena v mikrocement barve žgane gline. Najprej smo šli v bolj rumen, gorčični odtenek, ki je izpadel dobro, ampak nam je med delom zmanjkalo pigmenta (krivda mojstra, ki ni znal preračunati razmerij materialov). Ko smo kupili drug pigment (rumen železov oksid), je le-ta izpadel oranžno, in verjemite, nič kaj lepo. Ker smo zapravili že preveč denarja za material in je bilo že pol kopalnice obdelane, smo pač ostali na tej barvi, malo smo tonirali še z drugim železnim oksidom v rjavi.

Po resnici povedano, nisem najbolj zadovoljna ne z barvo ne z izvedbo. Tekstura je groba, porozna in deluje prašnato. Ponekod se vidijo madeži prejšnje, rumene barve. Nisem prepričana, če se bo dalo dobro čistiti. Zadevo nameravamo premazati še z eno tekočino (čeprav naj bi bila že zaščitena s premazom), ker želimo, da bi bila površina vsaj malo bolj gladka.

 Beli kamniti umivalnik se je grdo umazal med delom s cementom. Rumeni, oranžni in sivi madeži kovinskih pigmentov niso šli stran niti s kislinami niti z brušenjem. V celoti sem ga pobarvala na srebrno in zdaj upam, da bo barva zdržala vsaj pol leta (kar je malo verjetno, sploh v notranjem delu korita). Meni je sicer všeč, čeprav deluje precej vesoljsko. V kopalnici manjka še ogledalo, držalo za brisače in ena rastlina (že nabavljena :), ki bo skrila napeljave za pisoar, kateremu smo se zaenkrat odrekli. Za vrati pride še enaomarica za metle in čistila (že v delu). Na ogledalu pa tudi že delam in bo kmalu na steni.