Obnova hiše iz l. 1947 - zaključna dela spodaj

V spodnjem WC-ju smo nanesli mikrocement brez barvil (ki naj bi bil najsvetlejši) kar čez ploščice. Ker ploščice niso bile povsod položene do enake višine, smo nekatere površine tudi izravnali. Nisem prepričana, da je bila to prava odločitev glede na dimenzije prostora. Nekaj mi ne štima. Temni madeži na sliki okoli umivalnika so posledica polivanja.

Seveda je bilo precej moteče modro držalo za papir, zato sem ga pobarvala na srebrno, kot tudi zelen koš za smeti :)

Na tej sliki se vidi, da imamo nekaj težav z gnilim okvirjem vrat :( Še dobro, da imamo v ekipi McGyverja, ki bo 100% našel rešitev.

 Poleg vratnega okvirja, bo treba nekaj narediti še z novim steklom na vratih, ki je preveč transparentno (A ste vedeli, da obstaja poseben sprej za to?!), kupiti bo treba še kakšna držala za brisače in kavlje, ogledalo pa imam že v delu.

Sem kar vesela, da smo ohranili stari pod v tem prostoru. Po temeljitem čiščenju izgleda prav dobro, v kratkem pa ga bo polepšal še dodaten zaščitni premaz. Izboklina v tleh na levi strani prostora, ki ji pravimo "grob" je sicer še vedno tam, ampak ni tako grozno moteča.

 
Večjih poškodb se ne da sanirati, vendar upamo, da bodo manj vidne z zaščitnim premazom. V prihodnosti nameravam položiti tudi robnike.

   Tale luč je montirana na steni desno od vrat. Osvetljevala bo tablo. V stenski niši pa imamo ledico za osvetlitev bodočih polic.

 Patio (malo dvorišče) je tudi prebeljen. Zanj smo kupili smo še dve "materi džungli". Madre selva je namreč ovijalka, ki se nam je dobro obnesla na fasadi - hitro raste in je očitno odporna na parazite (vse druge rastline imamo napol požrte :(, poleg tega pa njeni beli cvetovi omamno dišijo. Ta rastlina ima nalogo zakriti železne rešetke in grd razgled na okoliške strehe.

Sprejemnica je tudi že pri koncu. Ker se spet montirajo varnostni sistemi, bo potrebno spet popraviti detajle na stenah. Manjkalo še dvokrilna vrata, pohištvo in ena lepa luč. Svečniki na kaminu niso naši, tako da samo začasno krasijo prostor. Stopnišče je pa čisto svoja zgodba in jo opišem kdaj drugič. Spet smo morali namreč razdreti vse skupaj, da smo ga lahko dokončno obnovili. Ja, velikokrat se ponovi ta "spet", ampak to se dogaja, če nimaš izkušenj in če glavo zamenjaš za rep ...

Obnova hiše iz l. 1947 - zaključna dela zgoraj

Že dolgo nisem objavila fotk. Mislila sem, da bomo prej popolnoma zaključili z deli, ampak seveda vselej ostajajo malenkosti in popravki.

Kuhinja je praktično zaključena! Pult je zaščiten s tremi plastmi dvokomponentnega laka DD, enako kot OSB plošče na tleh. Montirana je polička nad pultom (žal prekratka, in se nam ni dalo štukati :S) in aluminijasti ročaji na frontah.

Zelo nam je všeč naš nov živo rdeč hladilnik Samsung :) Mizo in stole smo imeli že od prej, glinene andske lonce sem pa pred časom kupila na vsakoletnem bolšjem sejmu (jih imam še nekaj na rezervi). Za kuhanje imamo staro mikrovalovko in nov električni štedilnik na dve plošči.

Bidona za vodo ne smemo postaviti na hladilnik in je zato malo v napoto :( . Blazine za stole so prevelike, ampak bodo počakale tu, dokler ne kupimo kakšne garniture za na teraso Manjkajo le še vrata, ki bodo zaščitila pisarno pred kuhinjskimi vonjavami, pa verjetno bomo menjali tudi pipo, ki je slabe kakovosti in preveč škropi. Odcejevalnik je provizoričen (v bistvu je namizna mreža za sadje) in ga bo tudi treba nabaviti, ampak ga še nisem našla v manjših dimenzijah.

Zgornja kopalnica je oblečena v mikrocement barve žgane gline. Najprej smo šli v bolj rumen, gorčični odtenek, ki je izpadel dobro, ampak nam je med delom zmanjkalo pigmenta (krivda mojstra, ki ni znal preračunati razmerij materialov). Ko smo kupili drug pigment (rumen železov oksid), je le-ta izpadel oranžno, in verjemite, nič kaj lepo. Ker smo zapravili že preveč denarja za material in je bilo že pol kopalnice obdelane, smo pač ostali na tej barvi, malo smo tonirali še z drugim železnim oksidom v rjavi.

Po resnici povedano, nisem najbolj zadovoljna ne z barvo ne z izvedbo. Tekstura je groba, porozna in deluje prašnato. Ponekod se vidijo madeži prejšnje, rumene barve. Nisem prepričana, če se bo dalo dobro čistiti. Zadevo nameravamo premazati še z eno tekočino (čeprav naj bi bila že zaščitena s premazom), ker želimo, da bi bila površina vsaj malo bolj gladka.

 Beli kamniti umivalnik se je grdo umazal med delom s cementom. Rumeni, oranžni in sivi madeži kovinskih pigmentov niso šli stran niti s kislinami niti z brušenjem. V celoti sem ga pobarvala na srebrno in zdaj upam, da bo barva zdržala vsaj pol leta (kar je malo verjetno, sploh v notranjem delu korita). Meni je sicer všeč, čeprav deluje precej vesoljsko. V kopalnici manjka še ogledalo, držalo za brisače in ena rastlina (že nabavljena :), ki bo skrila napeljave za pisoar, kateremu smo se zaenkrat odrekli. Za vrati pride še enaomarica za metle in čistila (že v delu). Na ogledalu pa tudi že delam in bo kmalu na steni.

Moj amazonski šopek

Sicer že nekaj dni star, a se še drži:

Po domače se jim tu reče: palica Sv. Jožefa (visoka temno rdeča), papigin kljun (tanajvečja), rajska ptica (oranžna), maraquita (zadeva podobna bakli), vmes pa so rdeče alstroemerije - perujske lilije.   

Obnova hiše iz l. 1947 - keramika in kuhinja

V kuhinji se približujemo končni podobi. Pod lesenim pultom sta dve omarici z dvojnimi vrati in 4 predali. manjkata še dve notranji polici in ročaji ter polica zgoraj. Nad pultom smo montirali tudi manjšo fluorescentko.

V kopalnici smo gladili stene, a nam nekako ni uspelo najbolje. Še večji fiasko je bila moja ideja, da bi sami nanašali ti. mikrocement namesto keramike. Problem je tudi kamnito korito, ki je že pritrjeno in ga ne nameravamo odstraniti med nadaljnim delom. Korito in školjka sta sicer že v uporabi.

V tušu smo položili ene poceni bele ploščice. Zafugirano je s cementom.

Še enkrat pisarna.  Nekaj manjka ... Preveč hladno ...

Ena večjih investicij: porcelanski gres v pritličju, krem barve brez vzorca. V neki akciji nam je uspelo dobiti zadevo po ugodni ceni (8 usd/m!).Meni je zelo všeč - nevtralna barva, lahko vzdrževanje, elegantna rešitev.

Za vsak slučaj smo postavili en podporni steber ob stopnicah, ker smo s cementom povečali težo plošče v nadstropju in bi lahko prišlo do povešanja. Res je, da steber malo kazi pritličje, ampak bomo z njim lažje spali.

Obložili smo tudi kamin - spodnjo in zgornjo poličko!

To je že druga pipa v kuhinji. Prva (enaka) je imela luknjo kar sredi cevi! Žal mi je, da sem jo zamenjala za enako, je namreč zelo slabe kakovosti (priznam, da mi je bila všeč bela rožica ...). Iz nje tudi kaplja pri ročici in iz cevi.

To kovinsko stojalo (za reklamni pano?) se je dolgo valjalo na dvorišču. Polakirala sem ga na črno in zdaj služi kot obešalnik za čelado in jopico. Vse se da reciklirati :)

Tako izgleda zdaj šefova pisarna.

Zdaj so v delu vhodna vrata.

Porcelanat smo potegnili tudi v spodnji WC, da bo manj prehodov v materialih. Ker se je mudilo, ni bilo časa odstraniti vse stare keramike. Obe kopalnici sta naš trn v peti in nimamo še prave ideje, kako se ju lotiti :(

Na strehi sem prebelila prednji del - zdaj izgleda malo bolj čisto. Manjka še kakšna mini vrtna garnitura, da lahko gor tudi posedimo.

Obnova hiše iz l. 1947 - fasada in vrt

Rastline na desni strani ob vhodu. 

Položili smo travo in dodali par tlakovcev, ker veliko hodimo do pipe.

Včeraj sem pobarvala cokel. Postavili smo tudi klopco.

Posadili smo 3 metre visoko rdečo bugenvilijo. Žal se je od stresa osipala, ampak se že prebuja in mislim, da se bo prijela. 

V koritu se vse bolj razraščajo kane.

Na fasadi moramo še popraviti malenkosti. Železje sem sama hotela pustiti črno, a so mi vsi nasprotovali. Kompromis med belo in črno je bila siva. Žal je ta barva zelo odzivna na svetlobo in garažna vrata izgledajo veliko temnejša kot vhodna.

Še ena zanimiva perspektiva. V tem času so nam za nekaj tednov razrili  ulico.  Zdaj imamo prenovljeno cesto in velik napis naravnost pred vhodom. Piše pa PEATONES - pešci. Hmm....

Ti. diabolično luč smo postavili nad vhodna vrata, obrnjeno navzdol. Odstranili smo plastične sveče, zamenjali navoje, napeljali kable in jo pobarvali.

Tako pa izgleda hiša ponoči. Ta fotka je še od takrat, ko so obnavljali cestišče. Menim, da je treba čimprej pobeliti zeleno steno na terasi, da ne bo tako izstopala. 

Obnova hiše iz l. 1947 - 5. marec / 16. april

 Ne ljubi se mi več šteti dni. Odkar pisarna v nadstropju normalno funkcionira, napredujemo še bolj počasi. Kaj se je dogajalo v zadnjih tednih?

Mislim, da še nisem objavila dokončane in očiščene stopničke. Žal je barva  fug izpadla drugačna kot v kuhinji, ker je bila fugirna masa druge znamke.

Izdelujemo kuhinjski pult iz polnega lesa drevesa huayruro ( Ormosia coccinea ) .
Gre za izjemno trd, težak in odporen les. Zaradi teže bo plošča pritrjena v steno, s spodnje strani pa  jo  bodo nosili železni podporniki.    

"Hišniku" smo uredili sobico na vrhu.

Na terasi ena nova rastlinica - palma rubelina. Vem, da bi morali bolj skrbno izbirati rastline, da bi vse skupaj "nekako izgledalo", ampak se jim je tako težko upreti ...

Naredili smo vrata na teraso.
Vrata so protivlomna, močno ojačana z železjem, ki je skrito za iverko! 

Ena nova rožica. Rečejo ji "choclito morado" - vijolična koruzica, saj razvije lep vijoličast grozdast cvet, malo podoben koruzi.  Upam, da kmalu zacveti.

Zdaj postavljamo nazaj ograjo. Ograja je bila obnovljena po istem postopku kot vrata , kar je zahtevalo veliko časa in žuljev. Zaenkrat je pobarvana z osnovo, ko bo v celoti postavljena, jo bomo pa pobarvali in zlakirali še s kompresorjem.

Kaže, da bo prenovljena ograja močno spremenila vzdušje v pritličju!
Stopne ploskve bodo ostale v naravni barvi lesa.

Firulais

Tale malček se je znašel pri nas. Najden je bil v smeteh, poln uši in ranic.
Zdaj je zdrav, čist in dišeč in išče nov dom!

Huanchaco

Tokrat prepotreben dopust v Huanchacu. Za vsak slučaj sem izbrala ta kraj, ker ima v okolici kup zanimivosti za videti in kup stvari za početi. Na koncu je vseeno šlo bolj za poležavanje na plaži.

Hostal Huankarute

Pomol s konca 19. stoletja. Takrat je bil Huanchaco celo drugo najpomembnejše pristanišče v Peruju.
Tu so nakladali na velike ladje predvsem sladkor in bombaž.

Eden najboljših krajev za učenje surfanja.
Nedaleč stran pa je tudi Chicama, plaža z najdaljšim levim valom na svetu.

Tu lahko najamemo kopenskega konja ali vodnega konjička (caballito de totora) - najstarejši surf na svetu.

Ribiča z ulovom

Plaža pozno popoldne

Pogled na valove s pomola

Koši za smeti so postavljeni po vsej plaži in pomolu na vsakih par metrov. Gre za ogrodje iz lesenih paličic, plastično vrečo za smeti in oblekico iz blaga. Dobra ideja!
  

Ta ptiček nam je delal družbo v hotelu, poleg malega šnaucerja.

Deček na caballitu

Ribič se pripravlja na opoldanski lov. Iz vode tik ob plaži so začele skakati ribe.

Tako počepne in vrže mrežo samo kak meter v morje.

In jo izvleče ....

 

Evo, par kilogramov ribic v sekundi!
Potem se možak sprehodi ob plaži naprej in  še parkrat ponovi vajo. 

Ribiški caballitosi

Prijatelja

Ribiči in surferji v sožitju

Ribiči na večerni rundi

Pogled na Huanchaco izpred cerkve na hribu, ki je, mimogrede, druga najstarejša v Peruju.
Huanchaco je očitno veliko večji, kot je videti s plaže.