Bolivija s predorom do morja

Po pacifiški vojni je Bolivija izgubila približno 400 kilometrov obale. Zdaj so čilski arhitekti našli rešitev: predor, ki bi Boliviji omogočil izhod na morje.

Načrt arhitekta Humberta Eliasha

Čilske oblasti so včeraj sporočile, da bodo preučile projekt treh arhitektov, ki so pripravili načrt za gradnjo 150 kilometrskega predora, ki bi Boliviji omogočil izhod na morje. Soseda se namreč že 130 let poteguje za to pravico, vse odkar je izgubila vojno s Čilom. Predor bi bil odprt za promet, vzporedno pa načrtujejo tudi gradnjo plinovoda.

Trije ugledni čilski arhitekti, Fernando Castilla Velasco, Humberto Eliash in Carlos Martner, predlagajo, da bi tunel potekal na severnem delu Čila, ob meji s Perujem, končal pa bi se na umetnem otoku v Tihem oceanu, ki bi ga ustvarili z nasipavanjem. "Trenutna vlada je odprta za vse predloge in zamisli, ki bi lahko pripomogli pri latinskoameriški integraciji," je povedal čilski minister za zunanje zadeve Mariano Fernandez.

Po pacifiški vojni, ki je potekala med letoma 1879 in 1884, je Bolivija izgubila približno 400 kilometrov obale. Najrevnejšo državo Južne Amerike je ta izguba močno prizadela na gospodarskem področju. Čile je takrat na račun Bolivije in Peruja pridobil z minerali bogate predele puščave Atacama na današnjem severu države.

V bolivijski ustavi je zapisano, da je dostop do morja javno dobro in predstavlja cilj, za katerega se bodo borili. Bolivija in Čile nimata vzpostavljenih diplomatskih vezi. Šele v zadnjem času se predsednika Evo Morales in Michelle Bachelet trudita za otoplitev odnosov in sodelovanje med državami.

Gradnjo bi financirala Bolivija, arhitekt Velasco pa meni, da bi predor lahko zgradili v roku desetih let. Toda odobritev predloga je odvisna od številnih političnih vprašanj. Umetni otok bi ležal v delu morja, ki si ga lastita tako Čile kot Peru, ki išče pravico na Meddržavnem sodišču v Haagu.

Peru je namreč pri omenjenem sodišču lani vložil tožbo proti Čilu, saj meni, da meja na morju ni bila nikoli določena. Perujske oblasti so prepričane, da jim pripada okoli 35.000 kvadratnih kilometrov morja v obmejnem pasu, ki je danes pod čilsko jurisdikcijo.

Vir: 24 ur