Na Juanovem kavču

Na tečaj me je, priznam, malo pod prisilo, prijavil Cesar, zatem ko sva prebrala intervju z Juanom v najpomembnejšem perujskem časniku. (Hvala še enkrat, Cesar!!) Juan svojega tečaja ne promovira, saj se dober glas o njem dovolj dobro širi od ust do ust. Kdo je tale Juan in kaj počne? Juan Infante Alosilla je sociolog, ki je zaznamoval deželo s popolno preobrazbo Gamarre, najbolj pomembne komercialne zone v Peruju. Ko je bil predsednik državne komisije za mala in mikro podjetja in povečal rentabilnost majhnih firm za več kot petdeset odstotkov. Njegovi projekti so neslutenih razsežnosti in korenito spreminjajo Peru. Revija Time in CNN sta uvrstili Infanteja med 50 bodočih liderjev Latinske Amerike. Juan je bil podjetnik leta, urednik poslovne revije, voditelj radijske oddaje "Več kot posel", režiser dveh dokumentarcev (en posnet v Peruju in en v Indiji) in urednik ene najbolje obiskanih perujskih web strani Prompyme. Ustanovil je t.i. banko za odpravo revščine, v angleščini The bank of Know-How oz. banko znanja BANSEP. Video je v angleščini:

ZDA, Japonska in Španija so ga prosile, da spozna in oceni njihov gospodarski razvoj. Juan je spoznal najznamenitejše guruje ekonomskega razvoja v Indiji in Bangladešu in sodeloval z drugimi sociološkimi inovatorji po vsem svetu. Udeležuje se konferenc o gospodarskem razvoju s svetovnimi voditelji.
Ko sem ga povprašala o Evropi, je dejal, da je najbolj bridko izkušnjo doživel prav v Evropi, na Poljskem. Začudilo ga je spoznanje, da Poljak raje zmrzne na ulici, kot da bi vdrl v prazno poslopje, in da se nikomur ne posveti, da bi za preživetje kaj prodajal na cesti, na primer. Dostojanstvo lahko tudi ubija, ja, ampak kaj je sploh dostojanstveno in kaj ne? Obstaja kakšno delo, ki bi se ga sramovali? Ogledali smo si intervju z nekim fantom iz Kolumbije, ki prebira smeti in jih prodaja za reciklažo. Neverjetno, kako dostojanstven je bil. Deloval je kot pravi intelektualec, čeprav nima končane niti treh razredov osnovne šole. Pojasnil je, kako človek spremeni odnos do smeti, ko le-te postanejo vir njegovega preživetja. Brskanje po smeteh je spremenil v posel, ki prinaša dobiček. Ta fant se zaveda, da je njegovo delo dostojanstveno. Prav nikomur ne škoduje, prinaša zgolj in samo koristi. Je tudi vaše delo tako dostojanstveno? To je bila ena izmed mnogih tem, ki smo jih obravnavali.
V Juanovi dnevni sobi smo se prvič zbrali pred dvema mesecema. Bilo nas je deset, a nekaj se jih je odločilo predčasno zapustiti tečaj. Kakšna napaka! Sprva tudi meni na kavču ni bilo udobno. Zdelo se mi je, da izgubljam čas in denar. Piškotki, kavica, čajček, filmčki, čvekanje o ljubezenskih težavah ... In za to mu naj plačam tristo dolarjev?! Pričakovala sem, da me bodo poučili o administraciji in ... Saj v resnici ne vem, kaj sem pričakovala. Samo strah me je bilo, da je Juan eden tistih samozvanih gurujev, ki polnijo tivolsko dvorano z napol religioznimi frazami. Nisem poznala njegovih dosežkov.

Izkazalo se je, da tip resnično prodaja to, kar oglašuje: razvoj podjetniške inteligence. Prebudi možgančke oz. tisti delček njih, kjer se rojevajo ideje in kjer se rolajo številke. Včasih sem se po prihodu domov počutila, kot bi bila užila kakšno prepovedano substanco. Vso noč nisem mogla zaspati od vseh vtisov, zamisli in številk, ki so mi rojile po glavi. Pa nisem pila kave. Prvič sem doživela tak čisto tapravi brainstorming.

Kaj morate poznati, če imate podjetje ali ga ustanavljate? Številke. Prav vse številke. Koliko toaletnega papirja porabite? Koliko se pogovarjate po mobitelu? Redno menjavate gate? Koliko ste vložili v organizacijo? Veste, koliko denarja potrebujete? Veste, koliko ga želite imeti? Veste, koliko ga zapravite? Juan vam bo pomagal pri izračunih. Pomagal vam bo razviti prodajno strategijo in reorganizirati strukturo podjetja. Ampak do zaključkov moramo priti sami, on samo usmerja. Juan je neke vrste psiholog za podjetnike. In to tako dober, da bo vsak, ki ga pozna, upal tvegati vse, kar ima, in še v več. Njegove stranke so najpomembnejši perujski in tuji poslovneži in filmske zvezde. Z nekaterimi ima Juan letne pogodbe kot svetovalec, nekaterim računa na uro. Vodi tudi internetne tečaje za profesorje, dijake in študente. Ko sem predstavila svoj projekt, je bilo jasno, da imam najlepše številke v skupini, četudi sem pozabila na nekaj odbitkov. In ker Juan meni, da moram uresničiti svoj načrt, se čutim dolžna to storiti. Zase. In ker je Juanu pač treba verjeti.

Naj vam predstavim svoje, zdaj že bivše "sošolce". Lorena je razvajena hči direktorja prestižnih plaž južno od Lime, kjer se razkazujejo estradniki in kjer se rojeva perujska moda. Ima svojo gledališko skupino in njen produkt je interaktivna drama "Pazi nase" oz. Cuidate, ki jo je Lorena spisala zatem, ko je vinjena povzročila prometno nesrečo in v njej skoraj izgubila življenje. Želi imeti lastno gledališče in postati slavna igralka. Tule je delček njene gledališke igre:


Pascual ima podjetje Tanha, ki izdeluje in prodaja dizajnerske sveče. Ukvarja se tudi z dekoracijo in romantično osvetljavo prireditev. Njegove stranke so največja podjetja in najprestižnejši hoteli v Peruju, njegovi delavci pa so fantje, ki so nekoč za preživetje kradli in ropali. Po pravici povedano, menim, da jih preslabo plačuje, čeprav Pascual trdi, da jim rešuje življenje.

Male je zelo uspešna podjetnica z veliko kilometrino, lastnica firme PeruBrasa, ki izdeluje zanimive in praktične t.i. "kitajske škatle", v katerih se da peči vsakovrstne jedi. Te pečice so prenosljive, imajo dodaten žar in vok za zelenjavo in da se jih prenašati v osebnem avtu. V največje "kitajske škatle" baje spravimo tudi 300 kg prašiča. Male je razvila tudi nekaj prav posebnih hladilnih torb, zložljivih mizic in druge "piknik" opreme. Poleg tega prodaja velikim podjetjem promocijske izdelke. Zrihtala vam bo karkoli iz tekstila, plastike, lesa ali kovine z vašim logom, v majhnih ali gromozanskih količinah.

Pauline in Mariano sta nadarjena mlada arhitekta. Očarale so me njune stvaritve, ki so bile objavljene tudi v najpomembnejših perujskih revijah in časnikih. Gradita domovanja petičnežem, hkrati pa želita razviti lastno dizajnersko linijo. Njun zadnji produkt so zanimive vinilne tapete.

Natalia je mlada refleksologinja, Eric želi organizirati koncerte (ta dva sta sicer veliko manjkala), Delia pa je koordinatorka v katoliški skupnosti, ki nudi zdravniško pomoč revnim. Žal Delia ni razumela pomena tečaja, a nas je ves čas spravljala v smeh, ko nas je primerjala s člani svoje družine.

V glavnem, bili smo zelo pisan šopek. Tako različni, pa vendarle vsi z istim ciljem. Male nam je v kratkem obljubila pogostitev z jedmi iz "kitajske škatle" pri njej doma, Mariano pa nas je povabil na petkov koncert svoje glasbene skupine v enem najznamenitejših barov v Barrancu. Upam, da bomo ohranili stike. Če ne prej, se bomo ponovno srečali avgusta, na veliki zabavi vseh nekdanjih Juanovih učencev, ki je nikakor ne smem zamuditi. Tam bo gotovo vsa perujska creme de la creme.

Pa še link do Juanovega osebnega bloga, na fotke pa še čakam.