Tacna - junaško mesto

Tacna, imenovana "ciudad heroica" oz. junaško mesto, je najjužnejše perujsko mesto, oddaljeno le 15 minut od meje s Čilem. Je veliko večje, kot sem si mislila. Vir dobička je tu trgovina ter storitvene dejavnosti, predvsem za stranke iz Čila. Ogromno je zobozdravnikov in optikov. Baje vsi Čilenci s severa hodijo sem po nove zobe in očala, razlike v cenah so namreč precejšnje. Tacna ne leži ob morju, temveč sredi puščavskih pamp, zato so tu noči lahko precej hladne. Center mesta je kar simpatičen, ostalo pa je še bolj "divje". Glavni trg oz. Plaza de Armas je izgubila svojo tradicionalno obliko. Namesto zaprtega trga najdemo tu široko promenado, ki jo zaključujeta znamenit taknenški lok in mogočna katedrala. Po veliki aveniji San Martin okrog promenade neprestano krožijo taksiji. Ob paraboličnem loku sta v bronu monumentalno upodobljena narodna heroja Miguel Grau in Francisco Bolognesi. V Tacni se zelo izplača nakup vsakovrstnih zadev, predvsem elektronike, ker je tu nekako napol brezcarinska cona. Kupila sva le moderno volneno moško jakno (115 solov) in moško polo majico iz bombažne pletenine (15 solov). Jaz sem se zaljubila v volnen temnomoder plašček, ampak prodajalka je zanj hotela 100 $ ... Naj ga kar ima. Nekaj trgovin je v centru, sicer pa vas naj kak taksi odpelje do komercialne cone (5 minut), kjer velja velika mera previdnosti. V času praznikov je bilo kar težko priti do prazne sobe. Našla sva jo v hostalu Tony (60 solov) blizu glavne avenije. Jogi je bil oblečen v debel, škripajoč polinivil - zelo moteče. Ob povratku iz Čila sva prav tako prenočila v tem mestu, in sicer v hotelu na isti ulici - El Meson *** (130 solov, z minibarom in s pogledom na ne preveč lepo ulico ter na perujski grb na pampah. Sva si malo privoščila ;) Za prigrizek toplo priporočam majhno moderno restavracijo Uros na glavni aveniji, predvsem njihov solatni krožnik Uros in alpakine zrezke (imajo malo višje cene), sicer pa tudi zelo popularna piščančnica "El pollo + rico" na aveniji Bolognesi ni slaba. Od lanskega leta se 27. julija praznuje dan perujske kuhinje in midva sva na praznik naletela v Tacni. Žal sva prišla prepozno. Opoldne so imeli kuharji že prazne lonce:( V okolici Tacne je bolj malo atrakcij. Na turističnih informacijah (BTW zelo dobre, izčrpne informacije, tudi glede prevozov. Priporočam obisk!) so nama predlagali ogled geoglifov, a noben taksist še ni slišal zanje (?!). Neki taksist je zatrdil, da pozna arheološko območje, a naju je zapeljal le do muzeja alianse sredi puščave, pa še 20 ponarejenih solov nama je podtaknil za nameček :( Gre za mini muzej posvečen bitki pri Tacni (Batalla de Tacna oz. Batalla del Alto de la Alianza) 26. maja 1880 v okviru vojne za Pacifik, ki je bila ena najpomembnejših v obrambi južnega Peruja (Tacne in Arice) pred čilenskimi agresorji. V tej bitki so proti Čilu (ok. 20.000 vojakov) združili moči Perujci in Bolivijci (skupno ok. 9.000). Bolivijci so se zatem umaknili iz vojne. Čilenci so zavzeli Tacno, in takrat še perujska Arica je bila prisiljena pod vodstvom Bolognesija osamljena kljubovati napadalcem (tako se je spremenila v neke vrste enklavo). Več o tem v naslednjem prispevku. V muzeju del Alto Alianza postavljenem sredi nizkega puščavskega gričevja Intiorco, točno na mestu bitke, je moč videti orožje, uniforme, razne pripomočke, pa tudi posmrtne ostanke vojakov, ki so se tu borili leta 1880. Na zidu ob ploščadi okrog muzeja je na kupe spominskih plošč, ki so jih postavile različne perujske in bolivijske institucije ter svojci borcev. V bližini je tudi pokopališče posejano z belimi križi, kjer počivajo padli za Pacifik. Bom rekla, da lahko na potovanju po Peruju Tacno mirno izpustite, če pa ste že tam, si kar privoščite novega Ipoda ali sončna očala ;)