Lola

Že kar tri dni ni na spregled moje Lolite, kar me že pošteno skrbi. Nihče me več ne čaka pred vrati in ponoči me nič več ne zbuja zvončkljanje in mijavkanje. Po rokah so vidne samo še stare brazgotine, nič več ni krvavih prask in sledi mačjih ugrizov. Plišasti kenguru, Lolin najljubši sovražnik, žalostno visi na elastiki in čaka, da bi ga kdo cefral. V bližnji okolici sem pustila nekaj obvestil, v upanju, da jo je kdo od sosedov vzel k sebi. Baje je spet čas parjenja (a mogoče kdaj ni?) in baje je tudi povsem običajno, da mačka za kakšen dan izgine, ampak tovrstno početje te v centru Ljubljane lahko stane glave. Lepo bi bilo, če bi jo našla kakšna slovenska Ginny ( http://www.pozitivke.net/article.php?story=20040331165049166&mode=print ) Preberite si ganljivo zgodbico o psički, ki rešuje mačke in držite pesti, da se Lola vrne. Če se to zgodi, obljubim, da ji kupim njene najljubše bombone z nikotinsko kislino.