Čile in Peru odprla 125 let stare rane

Perujski letalski častnik je vohunil za Čile, ker so ga v službi "maltretirali" in ker je zabredel v finančne težave

Svet - torek, 24.11.2009 Tekst: Simon Tecco

Prizadevanja za dobrososedske odnose med Čilom in Perujem je skalila nova afera, ki je prišla na dan že 12. novembra. Zaradi zgodovinskih nesoglasij in nezaceljenih ran Pacifiške vojne (ime je dobila po glavnih vojaških operacijah na Pacifiku pred 125 leti) so njuni odnosi še vedno zelo občutljivi.

 

Čilska predsednica Michelle Bachelet je zanikala vpletenost svoje države v vohunsko zgodbo, čeprav je od Peruja dobila 200 strani debel dosje. (Foto: AP)

 

Tokrat jih pretresa vojaški vohunski škandal, ki je v enem zamahu pometel z napori čilske predsednice Michelle Bachelet za zbližanje s severno sosedo ter postavil pod vprašanj prostotrgovinski sporazum, ki sta ga državi pred leti podpisali. Afera je izbruhnila, ko so perujski protiobveščevalci odkrili, da je njihov operativec za plačilo delal za čilsko tajno službo.

200 strani dolg vohunski dosje

Prejšnjo sredo je perujsko zunanje ministrstvo čilski vladi izročilo protestno noto in več kot 200 strani dolg dosje z dokazi proti enemu glavnih obdolžencev vohunjenja v Limi v korist Čila. Perujska vlada je v noti izrazila odločen protest in izrecno odklonilno stališče do vohunjenja, ki naj bi bilo uperjeno proti njihovi nacionalni varnosti.
V dosjeju naj bi bili dokazi o vpletenosti podoficirja perujskih letalskih sil (FAP) Victorja Ariza, ki je menda od leta 2004 vohunil za Čile za plačilo 3000 dolarjev na mesec. Perujski zunanji minister Jose Garcia Belaunde je ob tem dejal: "Izročeni so dokumenti celotnega procesa, ki ga vodijo pravosodni organi proti osumljencem; kdo in kako je z Arizo navezal stike, kako so mu pošiljali denar itd."
Perujski minister je še povedal, da dosje vsebuje dokaze o vpletenosti najmanj dveh perujskih državljanov in dveh Čilencev. V njem je tudi kazenska ovadba Arize zaradi kaznivega dejanja izdaje domovine in pranja denarja ter kazenska prijava proti še enemu perujskemu vojaku, ki naj bi sodeloval z Arizom v tej zadevi, in proti obema Čilencema, ki sta domnevno zaposlena v vojaškem letalstvu (FACH).
Ariza naj bi priznal, da je prek njih posredoval Čilu zaupne dokumente. Gre za strateški načrt o obveščevalni enoti, v kateri je bil zaposlen, in vsebuje podatke o prihodnjih nakupih za vojaško letalstvo ter načrte o okrepitvi obstoječe oborožitve.
Med dokumenti, ki so bili poslani v Santiago, naj bi bile ocene in podatki, ki jih je pridobila perujska vojska o bolivijskih oboroženih silah, pa o radarskem pokrivanju argentinskega teritorija ter o kapacitetah čilskega vojaškega letalstva.
Kolikor je znano, naj bi bil Ariza aretiran 30. oktobra letos med kosilom v neki limski restavraciji. Menda je vse priznal in se svoji državi opravičil. Prve stike s pripadniki čilskih protiobveščevalnih služb naj bi vzpostavil v letu 2002, ko je bil imenovan za vojaškega atašeja na perujskem veleposlaništvu v Santiagu.
Šifrirana sporočila je po njihovih navodilih redno pošiljal prek interneta z naslova Infoturistel@yahoo.es ali zapisana na zgoščenki. Enkrat tedensko se je moral javiti, ne glede na to, ali je imel kake zanimive podatke ali ne. Denar je redno prejemal prek Western Union, do zdaj je zaslužil 135.000 dolarjev.
Kaže, da je zaradi tega postal sumljiv že leta 2006, a je kljub temu ostal operativec pri direktoratu vojaškega letalstva za obveščanje. Ariza danes trdi, da je to počel iz zamere do ustanove, kjer je bil zaposlen, "ker sem bil v letih 2000 in 2001 žrtev psihološkega maltretiranja in zaradi ekonomskih težav".

"Nizka raven" razprave

Prvi odzivi perujskega predsednika Garcie so bili precej ostri. Vohunjenje je označil za nekaj "odvratnega", Čile pa za tako rekoč "brezvezno republiko". Čilska predsednica mu je odgovorila, da "žaljenje ne prispeva k reševanju nastale situacije" in da se Čile ne bo spuščal na tako raven razprave.
Čilska vlada je doslej zanikala vsakršno vpletenost, a po poročanju revije "Que Pasa" Santiago le ni tako nedolžen. Zdaj tudi Lima umirja tone, saj je perujski minister Belaunde zatrdil: "Nahajamo se na izredno občutljivi točki bilateralnih odnosov." Sedem milijard dolarjev čilskih investicij v Peruju vsekakor ima svojo težo.

Vir: Dnevnik