Obnova hiše iz l. 1947, 30. - 35. dan

Vdali smo se v usodo in sprejeli dejstvo, da bomo morali napredovati počasi. V zadnjem prostoru v nadstropju sem nanesla barvo za asfalt kar čez lepilo. Ker nisem imela posebnega razredčila zanjo, v navodilih pa sem prebrala, da se lahko uporablja tudi nerazredčena, sem jo nanašala kar čisto, in s čopičem. Ker je barva zelo gosta in se izjemno hitro suši, je treba biti hiter in paziti, da začetni poteg naredimo tam, kjer je največ ostankov lepila na tleh, in sicer samo enkrat, sicer se lepilo preveč raztopi in se razmaže. Nekako se mi je v tistem trenutku zdela dobra ideja pobarvati tako lisasto, saj sem vedela, da mi enakomeren nanos tako ali tako ne bo uspel. 

Potrebno bo popraviti nekaj detajlov in poštukati okenske okvirje pred barvanjem.

Sama sem nekaj poskušala, a mi ni najbolje uspelo.

Mislila sem, da se da mavec lažje oblikovati. Mene spominja na moker pesek, ki se ultra hitro suši. Zdaj bo moral nekdo popravljati za menoj. Nadstropje je sicer že v celoti prepleskano.
  

Tako pa izgleda trenutno pod v zadnji sobi. Drugi in tretji sloj sta bila nanešena z valjčkom (petkrat hitreje!).  Za cel prostor približno 17m2, sem porabila 2 galoni barve (kar je približno 20 evrov). Od daleč niti ne izgleda tako slabo, od blizu je pa druga zgodba. Tla so daleč od gladkih. Polno je kupčkov zasušene barve in razpok, madežev, kjer pronica črno lepilo od spodaj ... Zaenkrat bomo pustili tako in če se ne bo obneslo, lahko v prihodnosti kaj položimo čez (laminat, vinil, tapison ...).

Ne vem, če bi se spet odločila za to, je pa res, da še ne vemo, kako se bo zadeva obnašala v uporabi. Prednosti asfaltne barve: prime se na praktično vse in se izjemno hitro suši (v pol ure!) , je zelo dobro prekrivna in vonj ohranja manj časa kot katerikoli lak ali barva (naslednji dan vonja praktično ni več), je pralna, odporna ter pohodna. Slabosti: korozivna, strupena, močno hlapljiva, ob nanosu niso možni popravki, ker se tako hitro suši, da se potem preveč kopiči na določenih mestih in razpoka. Potrebno je imeti dobre rokavice in masko. 

Glede težavnosti nanosa ne znam primerjati, saj ne vem, kako bi se obnašala kakšna druga barva čez katransko (ali kaj je to?) lepilo, tako da tega ne morem komentirati.

Trenutno se pleskajo balkoni. Sama sem postrgala stare plasti barve s stebričkov in zdaj imajo spet malo več oblike. Stebrički niso bili nikoli očiščeni (enako kot vrata), tako da je bilo na njih nakopičenih enih deset plasti (od sive, modre, rdeče ...). Ponekod se jih je dalo olupiti kot mandarine, ponekod pa je delo zahtevalo veliko časa in truda, posledično pa tudi boleč hrbet in okončine.

Vedno več kril že pripravljenih čaka na montažo. Pa naj opišem postopek obnove vrat:
1. Staro barvo odstranimo z ostrim orodjem (dleto, pile, izvijači, spatule ...) in močnimi rokami
2. Brusimo z mašinco in na roke, z brusnim papirjem
3. Prepojimo z insekticidom
4. Velike "rane" oz. dele, kjer je požrtega veliko materiala zapolnimo z zmesjo žagovine, lesarskega lepila in talka (strdi se v kamen!) in zbrusimo.
5. Nanesemo izravnalno maso za les (s spatulo) po vseh površinah, posebno po luknjicah, in spet brusimo do onemoglosti.
6. Nanesemo osnovo za barvo za les in spet brusimo
7. Nanesemo končno barvo v več plasteh in po vsakem nanosu seveda spet brusimo!
8. Nanesemo zaščitni lak

V kuhinji je nastal matematični problem. Mizar je vse bolj zmeden ...

Priklopili smo nekaj žarnic, da lahko delamo tudi pozno popoldne.

Ne ujamem prave barve svetlobe. Je nekje med prvo in drugo fotko.

Zmontirali smo že tudi prva vrata, da čimprej usposobimo ta prostor, ampak se žal še ne dajo zapreti. Morda bomo morali malo prestaviti okovje.