Kokain v Temzi

Srčna kap zaradi kokaina je med prebivalci Londona tako pogosta, da morajo zdravniki v londonskih bolnišnicah praviloma določiti vsebnost kokaina v telesu vsakega bolnika s svežo srčno kapjo.Urin skorajda vseh Londončanov se preko kanalizacije steka v Temzo.

Evropejci so se prvič srečali s kokainom ob španskem osvajanju Južne Amerike. V obdobju Krištofa Kolumba je koka tam veljala za sveto rastlino. Domorodci so trdili, da jim žvečenje listov koke daje moč in energijo. Nekateri zapisi celo navajajo, da so starodavni vrači v Peruju mešanico koke uporabljali kot anestetik pri operacijah na lobanji. Španci domačinom niso verjeli, da ima koka sploh kakršnekoli učinke. Španci so jo skušali prepovedati, a so se srečali z uporom zasužnjenih domorodcev. Če so Španci želeli, da jim domorodci še naprej kopljejo srebrno in zlato rudo, so morali uporabo koke znova dovoliti. A to so storili na svoj način. Uvedli so nadzor nad pridelavo koke in pričeli pobirati davek od pridelka. To je najverjetneje prvi dokumentiran primer organiziranega nadzora in razširjanja drog v zgodovini. Kolumbija, država, poimenovana po okrutnem zavojevalcu, danes uspešno nadaljuje s tradicijo bivših gospodarjev.

Sloves koke se je hitro širil po Evropi. Droga, ki je veljala za čudežno, mu ni sledila z enako hitrostjo. Evropejci so pač morali liste koke uvažati. Domorodci Južne Amerike so liste koke uporabljali kot zdravilo, a tudi kot poživilo. V Boliviji in Peruju tujcem še dandanes ponudijo skodelico čaja iz koke kot zaščito pred višinsko boleznijo. Evropejci so učinkovino osamili šele dolga stoletja po osvojitvi Amerike. Leta 1860 se je to posrečilo nemškemu kemiku Albertu Niemannu. Učinkovino je poimenoval po rastlini in ji dodal takrat običajno končnico, s katero so označevali alkaloide. Rodil se je kokain.

V medicini so ga pričeli uporabljati za lokalno omamo. Izven medicinskega sveta pa je postal priljubljena rekreacijska droga. K evropski priljubljenosti je pomembno prispeval sam Sigmund Freud, ki je o kokainu pisal zgolj v presežnikih. Ob vsem ostalem delu si je vzel celo čas za esej o kokainu. Hvalil je vznesenost, ki jo povzroča uživanje kokaina. Hvalil je vpliv kokaina na bistrost duha in vzdržljivost telesa. Primerjal ga je z opijem in hvalil odsotnost odtegnitvenega sindroma pri kokainu. Hvalil je tudi dejstvo, da kokain ne povzroča ne mačka in niti zasvojenosti. Zapiske slavnega Freuda o kokainu so kasneje slepo prepisovali in še danes nekaterim služijo kot dokaz o neškodljivosti kokaina. Resničnost je kajpak drugačna.

Kokain povzroča resne akutne in kronične bolezenske težave. Je sicer močan spodbujevalec živčevja, vendar je med akutnimi težavami najnevarnejši vpliv kokaina na srčno-žilni sistem in na tiste predele možganov, ki nadzorujejo telesno temperaturo. Kokain povzroča nevaren dvig telesne temperature in lahko zgolj s tem svojim učinkom povzroči smrt. A veliko bolj pogosto se pokaže njegov vpliv na srčno žilni sistem. Povzroča neredno in prehitro bitje srca, krčenje arterij ter posledično možgansko ali srčno kap. Srčna kap zaradi kokaina je med prebivalci Londona tako pogosta, da morajo zdravniki v londonskih bolnišnicah praviloma določiti vsebnost kokaina v telesu vsakega bolnika s svežo srčno kapjo. Eden od desetih novih bolnikov s srčno kapjo v Londonu je uživalec kokaina. Pri bolnikih s svežo srčno kapjo, mlajših od štirideset let, je to razmerje še slabše. V tej skupini je eden izmed štirih uživalec kokaina. Pri kroničnih bolezenskih težavah so najnevarnejše duševne spremembe. Zajemajo široko pahljačo duševnih sprememb, vse od hude potlačenosti do stanj, podobnih shizofreniji ali paranoji. Neredko so vzrok za samomor. V ZDA je več kot polovica smrti zaradi uživanja drog posledica kokaina.

Svetovno poročilo o drogah 2009, ki ga pripravlja Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih in zajema podatke o globalnem stanju na področju drog za leti 2008 in 2007, opozarja na naraščanje proizvodnje in uporabe amfetaminov, medtem ko naj bi se uporaba kokaina, kanabisa in opiatov umirjala ali celo upadala. Angleži takim uradnim podatkom ne verjamejo. Meritve koncentracije kokaina in njegovih presnovkov v Temzi (vse londonske toaletne vode se zlivajo vanjo) kažejo, da uporaba kokaina v Londonu narašča. Število smrti zaradi drog narašča tudi v Sloveniji, pri čemer ima kokain sorazmerno majhen delež. Vendar je število uporabnikov drog in število umrlih zaradi drog še vedno odvisno od intenzivnosti ali inovativnosti njihovega iskanja. Angleško raziskovanje Temze je dober zgled. Ne bo bistveno vplivalo na globalni promet s kokainom, za katerega nekateri vraževerni trdijo, da je posledica maščevanja Južne Amerike za zverinstva španskih konkvistadorjev v preteklosti. A pomaga reševati življenja.


Osupljivi rezultati

Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih navaja, da se uporaba kokaina, kanabisa in opiatov umirja ali celo upada. Vendar je natančno spremljanje obsega uporabe drog iz različnih razlogov težko. Angleži so se domislili izvirnega pristopa. Kokain se v telesu deloma presnovi, deloma pa se izloči z urinom. Urin skorajda vseh Londončanov se preko kanalizacije steka v Temzo. Z merjenjem koncentracije kokaina v Temzi je tako mogoče določiti, koliko prebivalcev Londona dnevno uživa kokain. Rezultati so osupljivi. Meritve kažejo, da se v Londonu dnevno porabi več kot sto petdeset tisoč odmerkov kokaina. Nekateri že imenujejo London svetovno prestolnico kokaina.

Dr. Vojko Flis

Vir: 7 dni