EU in Latinska Amerika končali spor zaradi banan
Pomoč afriškim, karibskim in tihomorskim državam iz skupine ACP pomagala pri prilagajanju
EU in države proizvajalke banan v Latinski Ameriki so končale 16 let trajajoč spor glede banan, ki velja za najdaljši trgovinski spor v zgodovini. EU bo carine na banane iz latinskoameriških držav postopno spustila s 176 na 114 evrov na tono.
Ženeva - EU in države proizvajalke banan v Latinski Ameriki so končale 16 let trajajoč spor glede banan, ki velja za najdaljši trgovinski spor v zgodovini. EU bo carine na banane iz latinskoameriških držav postopno spustila s 176 na 114 evrov na tono, istočasno pa bo afriškim, karibskim in tihomorskim državam iz skupine ACP pomagala pri prilagajanju.Spor ima dolgo zgodovino, saj prve tožbe proti uniji pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) segajo že v leto 1993, WTO pa je že septembra 1997 razsodila, da uvozni režim Evropske unije za banane krši načelo enakopravnega dostopa vseh proizvajalcev banan na trg unije.
Pravila WTO namreč zahtevajo, da mora članica WTO za vse ostale članice uveljaviti enotno carinsko dajatev (t.i. načelo nediskriminacije), EU pa je državam iz skupine ACP, večinoma nekdanjim kolonijam evropskih držav, ponujala ugodnejši - v okviru določene kvote celo brezcarinski - uvozni režim kot latinskoameriškim državam.
v skladu s sporazumom, ki so ga v torek zvečer na sedežu WTO v Ženevi parafirale Evropska komisija v imenu EU in skupina latinskoameriških držav (Kolumbija, Panama, Ekvador, Kostarika, Honduras, Gvatemala, Peru, Brazilija, Mehika, Nikaragva in Venezuela) bo unija uvozne carine na banane iz teh držav do leta 2017 postopno znižala s 176 evrov na tono, kolikor ta znaša sedaj, na 114 evrov na tono.
Najbolj izrazito bo prvo zmanjšanje carin, saj bo EU carine znižala za 28 evrov, takoj ko bodo vse stranke v dogovoru dokončno podpisale sporazum, poročajo tuje tiskovne agencije.
V zameno pa je unija glavnim državam izvoznicam banan iz skupine ACP ponudila do 200 milijonov evrov pomoči za prilagajanje na zaostreno tržno konkurenco, še naprej pa bo zanje veljala tudi obstoječa carinsko ugodna ureditev. Latinskoameriške banane so namreč večje in tudi v EU bolj priljubljene od afriških. Leta 2008 so tako države ACP v unijo izvozile 920.000 ton banan, latinskoameriške države pa 3,9 milijona ton.
Predvsem iz Afrike zato že prihajajo opozorila pred negativnimi posledicami, ki naj bi jih dogovor imel zanje. Države niso zadovoljne niti z višino pomoči EU, predvsem manjše proizvajalke iz skupine pa bi lahko bile celo popolnoma izključene s trga unije.
Čeprav ZDA niso proizvajalka banan, pa so v preteklosti tudi same vložile več pritožb proti EU pred WTO. Največje družbe proizvajalke bana v Latinski Ameriki so namreč ameriška podjetja Chiquita, Del Monte in Dole. Prav zato so ZDA z EU v torek parafirale ločen dogovor, v skladu s katerim naj bi ameriške oblasti umaknile vse tožbe proti EU v zvezi z bananami.
Na dogovor so se pozitivno že odzvali generalni direktor WTO Pascal Lamy, ki je zatrdil, da se je s tem končala ena najbolj "občutljivih, kompleksnih in tržno pomembnih sag" v zgodovini organizacije, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veselje, da gre za dober kompromis, in ameriški trgovinski predstavnik Ron Kirk, ki pa je obenem posvaril, da gre šele za začetek procesa, saj ga morajo ratificirati še v vseh vpletenih straneh.
Vsi pa so poudarjali, da bi dogovor lahko pomenil veliko spodbudo zastalim pogajanjem o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru t.i. razvojnega kroga iz Dohe. Voditelji skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) so septembra izrazili željo, da bo krog iz Dohe sklenjen naslednje leto, vsaka razrešitev spora, ki bremeni mednarodne trgovinske odnose pa je po mnenju vpletenih pomemben prispevek k uspehu pogajanj.
Vir: Delo
Pravila WTO namreč zahtevajo, da mora članica WTO za vse ostale članice uveljaviti enotno carinsko dajatev (t.i. načelo nediskriminacije), EU pa je državam iz skupine ACP, večinoma nekdanjim kolonijam evropskih držav, ponujala ugodnejši - v okviru določene kvote celo brezcarinski - uvozni režim kot latinskoameriškim državam.
v skladu s sporazumom, ki so ga v torek zvečer na sedežu WTO v Ženevi parafirale Evropska komisija v imenu EU in skupina latinskoameriških držav (Kolumbija, Panama, Ekvador, Kostarika, Honduras, Gvatemala, Peru, Brazilija, Mehika, Nikaragva in Venezuela) bo unija uvozne carine na banane iz teh držav do leta 2017 postopno znižala s 176 evrov na tono, kolikor ta znaša sedaj, na 114 evrov na tono.
Najbolj izrazito bo prvo zmanjšanje carin, saj bo EU carine znižala za 28 evrov, takoj ko bodo vse stranke v dogovoru dokončno podpisale sporazum, poročajo tuje tiskovne agencije.
V zameno pa je unija glavnim državam izvoznicam banan iz skupine ACP ponudila do 200 milijonov evrov pomoči za prilagajanje na zaostreno tržno konkurenco, še naprej pa bo zanje veljala tudi obstoječa carinsko ugodna ureditev. Latinskoameriške banane so namreč večje in tudi v EU bolj priljubljene od afriških. Leta 2008 so tako države ACP v unijo izvozile 920.000 ton banan, latinskoameriške države pa 3,9 milijona ton.
Predvsem iz Afrike zato že prihajajo opozorila pred negativnimi posledicami, ki naj bi jih dogovor imel zanje. Države niso zadovoljne niti z višino pomoči EU, predvsem manjše proizvajalke iz skupine pa bi lahko bile celo popolnoma izključene s trga unije.
Čeprav ZDA niso proizvajalka banan, pa so v preteklosti tudi same vložile več pritožb proti EU pred WTO. Največje družbe proizvajalke bana v Latinski Ameriki so namreč ameriška podjetja Chiquita, Del Monte in Dole. Prav zato so ZDA z EU v torek parafirale ločen dogovor, v skladu s katerim naj bi ameriške oblasti umaknile vse tožbe proti EU v zvezi z bananami.
Na dogovor so se pozitivno že odzvali generalni direktor WTO Pascal Lamy, ki je zatrdil, da se je s tem končala ena najbolj "občutljivih, kompleksnih in tržno pomembnih sag" v zgodovini organizacije, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veselje, da gre za dober kompromis, in ameriški trgovinski predstavnik Ron Kirk, ki pa je obenem posvaril, da gre šele za začetek procesa, saj ga morajo ratificirati še v vseh vpletenih straneh.
Vsi pa so poudarjali, da bi dogovor lahko pomenil veliko spodbudo zastalim pogajanjem o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru t.i. razvojnega kroga iz Dohe. Voditelji skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) so septembra izrazili željo, da bo krog iz Dohe sklenjen naslednje leto, vsaka razrešitev spora, ki bremeni mednarodne trgovinske odnose pa je po mnenju vpletenih pomemben prispevek k uspehu pogajanj.
Vir: Delo
Posts
No comments:
Post a Comment