Koka blaži lakoto in višinsko bolezen
Kokain (benzoylmethyl ecgo nine) je kristaliziran alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke. Ime je sestavljeno iz imena rastline koka in dodane končnice za alkaloid -in. 
Že več kot tisoč let južnoameriški domorodci žvečijo liste koke (Erythroxylon coca), ki vsebujejo pomembna hranila, vendar tudi številne alkaloide, vključno s kokainom. Liste žvečijo skoraj vse prvotne skupnosti – pri starih perujskih mumij ah so odkrili ostanke kokinih listov, na lončenih posodah so na risani ljudje z izboklinami na licih, kar pomeni, da v ustih nekaj žvečijo. Obstajajo dokazi, da so v teh kulturah uporabljali mešanico sline in kokinih listov kot anestetik pri operacijah glave, pri katerih so prevrtali lobanjo.
Ko so Španci kolonizirali Južno Ameriko, se sprva niso zmenili za zagotavljanja domačinov, da jim listi koke dajejo moč in energijo, ter so žvečenje razglasili za hudičevo delo. Ko so ugotovili, da so trditve resnične, so legalizirali gojenje koke in obdavčili liste ter od vsake žetve pobrali desetodstotni davek. Leta 1569 je Nicolas Monardes napisal, da žvečenje mešanice tobaka in kokinih listov povzroča "veliko zadovoljstvo".
Čeprav so bili učinki koke znani že stoletja, so alkaloid kokain izločili šele leta 1855. Poskušali so mnogi znanstveniki, vendar jim ni uspelo zaradi dveh razlogov: preslabega znanja kemije in slabe kakovosti kokaina. Ker koka ne raste v Evropi, se je med transportom zlahka poškodovala. Kokain je prvi izoliral nemški kemik Friedrich Gaedcke. Imenoval ga je eritroksilin in postopek opisal v reviji Archiv der Pharmazie.
Leta 1859 se je italijanski zdravnik Paolo Mantegazza vrnil iz Peruja, kjer je opazoval domačine pri uporabi koke. Preizkušal jo je tudi sam in po vrnitvi v Milano napisal razpravo, v kateri je opisal njene učinke. Koko in kokain (takrat so mislili, da je to eno in isto) je razglasil za zdravilo, ki zjutraj pomaga proti obloženemu jeziku, odpravlja vetrove in napenjanje ter se lahko uporablja kot belilo za zobe.
Na začetku 20. stoletja, ko je postalo jasno, da kokain povzroča zasvojenost, je njegovo uživanje v ZDA začelo vzbujati vedno več pozornosti. Zavladalo je prepričanje, da je zloraba kokaina povezana s prevladujočimi rasnimi in socialnimi skrbmi.
Danes velja kokain v mnogih državah za rekreacijsko mamilo. V ZDA je razvoj crack kokaina omogočil, da je dostopen tudi revnejšim slojem. Uporaba prahu se je v devetdesetih letih povečala, po letu 2000 postaja čedalje popularnejši po vsem svetu v vseh družbenih, ekonomskih, političnih, verskih slojih, starostih in poklicih.
V začetku marca letos so gojitelji koke v Limi protestirali proti poročilu ZN o koki in mahali z zastavami, na katerih je bil natis njen kokin list. V letnem poroči lu piše, da bi morala Peru in Bolivija "odpraviti ali prepovedati dejavnosti, kot sta žvečenje lis tov koke in proizvodnja kokine ga čaja". Koko v teh dveh državah uporabljajo milijoni ljudi, ker blaži lakoto in višinsko bolezen. V svoji naravni obliki se uporablja za čaj, kuhanje in pri verskih obredih.
Enajstega marca se je na Dunaju začelo zasedanje urada ZN za mamila, na katerem visoki predstavniki držav članic ZN razpravljajo o boju proti problemu prepovedanih mamil v prihodnjih desetih letih. Prvi dan je največ pozornosti vzbudil bolivijski predsednik Evo Morales, ki je med govorom ob odprtju 52. konference zagovarjal pravico do žvečenja kokinih listov, ker meni, da je to zdravilno sredstvo, in se zavzel za legalizacijo rastline. Po njegovem ta rastlina ni nedovoljeno mamilo, temveč zdravilo, primerno za sladkorno bolezen.
Žvečenje listov rastline, iz katere pridobi vajo kokain, je del večstoletne kulture v njegovi državi in prepoved bi pomenila kršenje človekovih pravic, je dokazoval Morales ter v roki držal list koke. "Če je to mamilo, potem bi me morali vreči v zapor," je dejal in do dal, da sam koko uživa in prideluje že deset let. "Listi koke niso kokain, ne škodijo zdravju, ni majo nobenih psiholoških učinkov in ne vodijo v odvisnost," je argumentiral svoje stališče.
Posts
No comments:
Post a Comment