Peru zaradi morske meje v Haag

Stodvajsetletni spor med Čilom in Perujem bi Peru reševal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, Čile nad tem ni pretirano navdušen

Svet - sreda, 25.03.2009 Tekst: Simon Tecco

lima - Prejšnji četrtek je perujsko zunanje ministrstvo izročilo Meddržavnemu sodišču (ICJ) v Haagu štiri natisnjene zvezke ter digitalno verzijo svojih utemeljitev v zvezi z morsko mejo s Čilom. Peru je namreč pri tem sodišču januarja lani vložil tožbo proti Čilu, ker meni, da meja na morju ni bila nikoli določena in da mu pripada okoli 35.000 kvadratnih kilometrov morja v obmejnem pasu, ki je danes pod čilsko jurisdikcijo.

Čile se brani s trditvijo, da je bila morska meja nesporno določena v dveh sporazumih iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Izročitev teh dokumentov je razplamtela nacionalistične strasti predvsem v Peruju, kjer so zaradi raznih zgodovinskih okoliščin zelo občutljivi na odzive južne sosede.

Mejna točka vidna le ob oseki

Perujska tožba pri ICJ je podana na osnovi sporazuma iz Bogote, podpisanega leta 1948, v katerem obe državi priznavata pristojnost tega sodišča za obravnavo morebitnih pravnih sporov o interpretaciji sporazumov ali mednarodnopravnih vprašanj. Do spora v zvezi z morsko mejo je formalno prišlo leta 2000, ko je Lima zanikala, da bi to zadevo obravnaval kakršen koli sporazum med obema državama. Kasneje je Peru sprejel zakon, ki postavlja mejo njihovih teritorialnih voda na razdalji 200 milj od obale, s čimer vzpostavlja neki nov kartografski položaj.

Lima zatrjuje, da se morska mejna črta začenja na točki, kjer se končuje kopna meja med Perujem in Čilom. Po njihovem je ta mejna točka, "la Concordia", v morju in je vidna samo ob nizki morski gladini, medtem ko Čile trdi, da leži okoli 220 metrov stran od točke "la Concordia" ob obali "pri mejnem kamnu št. 1". Peru skratka zahteva polovico trikotnika (glej sliko), ki je zanj kot prvega proizvajalca ribje moke na svetu izjemo pomemben, ker gre za zelo bogato morje. K temu je treba dodati, da bilateralni odnosi med državama zaradi zgodovinskih razprtij in konfliktov niso bili nikoli ravno dobri. V času španskih kolonij je bil v Limi sedež španskega podkraljestva, medtem ko je Čile takrat predstavljal le manj pomembno pokrajino.

V obdobju po osvoboditvi izpod kolonializma na začetku 19. stoletja je Čile dvakrat vojaško zasedel Peru. Ena od teh akcij je znana kot "vojna na Pacifiku", v kateri je Čile zmagal proti tako imenovani Perujsko-bolivijski konfederaciji. Med letoma 1881 in 1884 je okupiral Limo in si kot vojni plen prilastil južni del Peruja ter celotne bolivijske teritorialne vode. Leta 1929 je bil med Santiagom in Limo podpisan mejni sporazum, ki je izhajal od mejnika št. 1 oziroma točke "la Concordia".

Čile se danes opira na skupno izjavo o morski coni in na sporazum o posebni mejni morski coni, ki naj bi določal morsko mejo s Perujem. Ta dokumenta sta podpisali državi v letih 1952 in 1954. Poleg tega je Čile leta 1997 ratificiral konvencijo o pomorskem pravu.

Miritev strasti

Zdaj ima na voljo tri mesece za odločitev, ali priznava pristojnost ICJ v tem sporu. Če se bo tako odločil, potem ima Santiago še leto dni časa, da predstavi svoje mnenje o tej zadevi. Perujski zunanji minister Jose A. Gracia Balaunde pravi, da se v nasprotnem primeru "lahko obrnemo na varnostni svet ZN, ki bi Čile lahko prisilil, da prizna pristojnosti ICJ".

Čilska predsednica Michelle Bachelet je ob izročitvi perujskih dokumentov Meddržavnemu sodišču v Haagu izjavila: "Pripravljeni smo. Vemo, da imamo prav, in delamo na tem, da to dokažemo". V zvezi z izjavami perujskih politikov, ki segajo od zahtev po prekinitvi prostotrgovinskega sporazuma s Čilom, ki je začel veljati 1. marca letos, do tega, da mora biti perujska vojska v stanju pripravljenosti, če bi Čile nameraval to morsko cono vojaško braniti, je čilski zunanji minister Mariano Fernandez pozval k umiritvi tonov. Dejal je: "Mislim, da taka vzkipljivost ni dobra. Kot vidite, je Čile je zelo miren. Sosednji državi smo in bomo zmeraj sosedi, zato bi ljudem priporočal, da pazijo na svoje izjavami."

Vir: Dnevnik