Hora peruana ... hora exacta

Včeraj se je v Peruju začela kampanja za točnost, ki bo trajala do 28. julija. Perujci so končno ugotovili, da ni lepo, če zamujajo.

Predsednik Alan Garcia je dal zapreti glavni trg (Plaza de armas), kjer je govoril o slabih posledicah zamujanja in prosil državljane za točnost. Povedal je, da se na leto izgubi kar 3 milijarde ur, če vsak odrasel Perujec na dan čaka pol ure (po mojem Perujci čakajo na dan veliko več kot samo pol ure ...), posledično pa s tem izpuhti 5 milijard dolarjev. Izgubljene ure bi morali nameniti izobraževanju, družini in rekreaciji. Točnost ne pomeni samo priti pravočasno, temveč tudi pravočasno oditi, je poudaril Garcia. "Ko bom zaključil svoj govor," je dejal predsednik, "bo ura odbila dvanajst v Andih, na altiplanu, na sončnih puščavah severa in na morju Grau. Dvanajst na vseh perujskih urah. S tem bomo začeli graditi nov Peru, večji, točnejši in odgovornejši." Zatem je zadonel zvon in Perujci so uskladili svoje ure s tisto na zvoniku katedrale. Na odru se je pojavila skupina ljudi v črnem, ki je upodobila smrt netočnosti, po kateri je baje slovel prejšnji predsednik Toledo. Slovesnost je bila torej močno politično obarvana. Tudi predsednik ministrskega sveta, Jorge de Castillo, meni, da mora točnost postati vrlina Perujcev. Med prisotne so razdelili letake z besedilom pesmi "Respetos guardan respetos (spoštovanje rodi spoštovanje)", priljubljen reggaeton (za moje pojme silno neokusna glasba). Zatem so policisti vklopili svoje sirene (kao za praznično vzdušje ...), Cesar Aedo pa je na zvonik obesil slogan "La hora sin demora (ura brez zaostanka)" in udaril na zvon. Tudi jaz imam slabe izkušnje s slavno perujsko netočnostjo. Sama si tudi kdaj vzamem akademskih 5 ali 10 minut, ampak to je v primerjavi z njihovim zamujanjem povsem zanemarljivo. Opazila sem tudi, kako si radi lažejo, kdaj bodo kam prispeli. Če nekdo reče: "Pridem čez 5 minut" to pomeni, da se ti obeta vsaj 40 minut čakanja. Lani smo iz Madrida odleteli s skoraj dvema urama zamude - zaradi Perujcev. Letališko osebje in stevardese so spravili na rob živčnega zloma. Upajmo, da se bodo odvadili zamujanja, sicer pa menim, da tale pristop ne bo ravno učinkovit. Meni se zdi precej smešen. Poleg tega je netočnost še najmanjši problem v tej državi in če se bo Garcia ukvarjal s takimi stvarmi, se stanje v Peruju še dolgo ne bo izboljšalo.


vir: http://www.larepublica.com.pe/content/view/145547/592/