06 April 2007

Most vzdihljajev in Velika Chabuca

Puente de los suspiros oz. Most vzdihljajev je znan po istoimenski pesmi kraljice kreolske glasbe Chabuce Grande. Priznam, od lesenega mostu sem pričakovala kaj več, vsaj kak potok spodaj. Mostič se nahaja prav blizu glavnega trga v Barrancu (plaza de San Francisco), za moje pojme enega najbolj očarljivih predelov Lime, in povezuje dva griča. Včasih je pod njim tekla rečica, danes pa v soteski na veliko gradijo stanovanjske zgradbe in lokale. Za razliko od beneškega, tega mostu niso poimenovali po vzdihljajih ujetnikov na poti v smrt, temveč po vzdihljajih zaljubljencev. Odprli so ga na Valentinovo leta 1876. Preživel je vojno za Pacifik in bil hudo poškodovan 14. januarja leta 1881, ko so čilenske čete požigale mesto. Blizu mostu sta v bronu ovekovečena Chabuca Granda in njen Jose Antonio. Chabuca je pač legenda in si v Limi, prestolnici kreolske glasbe zasluži svoj spomenik. Jose Antonio je nek caballero, ki mu je Chabuca posvetila pesem, enega najznamenitejših perujskih valčkov. Gre za kreolskega kavalirja, ki s svojim konjem plesnega koraka (caballo de paso peruano - nekaj takega kot naši Lipicanci, le da niso beli), belim lanenim pončom in robcem »hipi hapa« odpeketa po svojo rožo iz Amancaesa.

Por una vereda viene
cabalgando José Antonio
Se viene desde Barranco
a ver la flor de Amancaes
En un berevere criollo,
va a lo largo del camino
con jipi japa pañuelo
y poncho blanco de lino

Mientras corre la mañana,
su recuerdo juguetea
y con alegre retozo el caballo pajarea
fina garúa de junio
le besa las dos mejillas
y cuatro cascos cantando
van camino de Amancaes

Qué hermoso que es mi chalán
cuán elegante y garboso
sujeta la fina rienda de seda
que es blanca y roja
qué dulce gobierna el freno
con sólo cintas de seda
al dar un quiebro gracioso
al criollo berevere

José Antonio, José Antonio
por qué me dejaste aquí
cuando te vuelva a encontrar
que sea junio y garúe
me acurrucaré a tu espalda
bajo tu poncho de lino
y en la cinta del sombrero
quiero ver los amancaes,
que recojas para mí
cuando a la grupa me lleves,
de ese tu sueño dorado
de tu caballo de paso
aquel del paso peruano.



Na pečini nad morjem, levo od spomenika, je skrit nadvse prijeten lokalček s prekrasnim razgledom. Imenuje se El nuevo acantilado de Barranco. Sem lahko pride poslovnež podpisat pogodbo, prijateljice na kavico, parček na romantično večerjo. S tem placom nikakor ne morete zgrešiti. Zanimivo je, da je lokalček prazen, medtem ko je ogromna, škandalozno modro popleskana piščančnica ob mostu vedno nabito polna ...

3 comments:

Fajrvehr said...

Kaj pa je narobe s pollerio!? Mmm, njami

dachita said...

Človek se tudi pollerij naveliča, veš. Moram pa povedat, da sem najboljšega piščanca ever jedla tu v eni italijanski restavraciji. Zdaj pa piščance že ena dva tedna bojkotiram, da ne bom čivkat začela. A ti si že na Tasmaniji?

Fajrvehr said...

Nic vec na Tasmaniji, smrc :( Sem ze nazaj v sluzbi. Danes bom napisal en kratek report na blog, pa nekaj slik sem ze dal na fotopic, sam se malo opisov moram dat zraven.

P.S. Jaz sem najboljsega piscanca jedel ta vikend v restavraciji zraven Cascade Brewery. S kruhom pomazano!