Shopping in Lima

Lima je ogromno mesto in nima BTC-ja, kjer bi človek našel vse na kupu. Prišlek potrebuje kar nekaj časa, da se nauči, kje in kako kupiti kakšno stvar, novo ali rabljeno, legalno ali nelegalno, original ali ponaredek, predvsem pa je treba znati barantati. Začnimo pri živilih. V zadnjih letih kot gobe po dežju rastejo veliki supermarketi. Največja veriga je Metro, ki ima večinoma tudi najnižje cene. Ponujajo skoraj vse: hrano, posodo, oblačila in nobena trgovina nima manj kot deset blagajn. Potem so tu še Wong, Plaza Vea, Santa Isabel (teh še ne poznam) in pa Vivanda, malce dražja, ki pa zna ustreči skoraj vsem evropejskim muham. Toliko vrst parmezana nimajo niti v Italiji. Med njimi sem našla perujski ponaredek Grana Padano :). Za kos plačam ok. 7 solov (1eur = 4sol), enak kos italijanskega pa stane šestkrat več. V Vivandi si upam celo sama kupovati meso in mi ne rata slabo ob pogledu na vitrino. Prodajalcu samo povem, kaj bom kuhala in on mi pokaže na posterju, kateri del živali je primeren, ter mi poišče že lepo zapakiran kos. Razkosavajo v drugem prostoru, tako da mi ni treba gledati krvavih nožev, kar je super. O izbiri sadja in zelenjave v vseh marketih ne bom izgubljala besed. Tu najdemo prav vse, kar poznamo v Evropi in še petkrat več tropskih sort. Prava paša za oči. Sadje je sicer cenejše na tržnici, ampak večinoma je tako poceni, da so zame razlike zanemarljive.
Ker v neposredni bližini stanovanja ni nobenega samopostrežne, moram včasih v kakšno od lokalnih trgovinic. Tu se pač ne da izbirati. Maslo, na primer, imajo samo eno, in to slano. Je pa fajn to, da je ena na vsakem vogalu.

V Limi obstajajo tudi velike veleblagovnice, ki pa so namenjene premožnejšim. Med njimi je treba omeniti čilenski Ripley (na sliki) in Sago Falabello (kjer sem btw srečala Humalo). Tu najdemo pohištvo, gospodinjske pripomočke, kozmetiko visokega cenovnega razreda (Dior, Givenchy ...), oblačila znamk Benetton, Mango, Lacoste itd., za katera se mi je zdelo, da so večinoma dražja kot pri nas. Za prestižne kupce je na obali v Mirafloresu trgovski center Larcomar s čudovitim razgledom na morje, kupom restavracij in zasoljenimi cenami. Sicer obstaja kar nekaj šoping centrov v boljših predelih prestolnice. Med najbolj znanimi je Jockey plaza.

Po bolj ali manj cenene cunje hodijo Perujci v Gamarro. Če nimaš avta, moraš zamenjati kar nekaj kombijev, da prideš tja. Turistov tu ne boste videli, tudi »belih« perujcev ne. Gre za predel, kjer se je v večnadstropnih stavbah ustalilo na stotine trgovcev. Po umazanih ulicah se valijo trume nakupovalcev in prodajalcev, ki vpijejo, te cukajo za rokav in ti mahajo pred nosom s cenenimi bluzami, otroškimi pajaci in staromodnimi hlačami. Veliko je nekvalitetnega kitajskega blaga, zato je treba malo pobrskati med trgovinicami in poiskati kaj perujskega. Predvsem jeans zna biti kvaliteten. Perujski bombaž je zelo cenjen, toda žal ga večinoma izvažajo, sami pa kupujejo kitajski tekstil. V nekaterih stavbah so krojaške delavnice, od koder nenehno romajo sveže sešite obleke na police trgovin in stojnic. Tu in tu lahko vidite nekaj cunjic po perujski modi, na tej strani pa si lahko ogledate največjo majico na svetu, ki so jo izdelali gamarrski krojači. V Gamarri na debelo nakupujejo trgovci iz ostalih provinc. Kar tu kupijo za drobiž, lahko veliko dražje prodajo npr. v Cuzcu. Kupila sva par kavbojk in majico Lacoste, na kateri piše »hecho en Francia« (ja, v španščini:), sicer pa je videti kot original), »pumice« in jaz sem vzela še en šal pri starki, ki je pletla na cesti. Gamarra je kot bosanska Arizona, le da je stokrat večja in stokrat bolj oblegana. Tudi obutve je v Gamarri kar nekaj, toda zanjo je bolje pogledati na eni izmed ulic v centru Lime (Guillermo Dansey), kjer je več sto trgovinic s čevlji (tudi v večnadstropnih stavbah) in izredno ugodnimi cenami. Prav včeraj sem obdelala skoraj vse in komajda našla nekaj usnjenega. Na fotografiji lahko občudujete moj težko pridobljeni plen (stali so 25 in 45 solov - za ceno v Eur delite s 4). Če se človek odpravi na šoping, si mora vzeti prost dan, predvsem pa mora biti fit za lazenje gor in dol po stopnicah (mene je v Gamarri prijel krč v nogo).

V bližini je zloglasni predel imenovan Las Malvinas, kjer v zapuščeni tekstilni tovarni na stotine trgovcev prodaja železnino, kable, kompresorje, šraufe, lopate in podobno - novo ali rabljeno. Okrog tovarne se prodaja tudi ukradeno blago. Če vam izgine avtoradio, odbijač ali žaromet, ga boste morda lahko odkupili tu, sicer pa avtodele prodajajo na aveniji Mexico.

Knjige so v Peruju zelo drage (dražje kot pri nas!), zato se večinoma kupujejo iz druge roke. Našli jih boste v centru Lime, na aveniji Amazonas ali na jironu Quilca. Razne spominke, pletenine iz alpake, srebrnino, tradicionalno keramiko in druge obrtniške izdelke je najti v Mirafloresu na aveniji Petit Thouars, kjer se nahaja ogromen Mercado indio (indijanska tržnica). Za obisk tržnice si vzemite prost dan in se naučite barantati. Tudi okrog glavnega trga (Plaza de armas) in na aveniji De la Marina je več trgovin s tovrstnim blagom. Glasbila prodajajo v bližini trga Dos de mayo, na aveniji Nicolas de Pierola. Tu boste našli kvalitetnejše piščali (quenas in zamponas), ki se ne morejo primerjati s tistimi za turiste, različna tolkala - bombos, cajon (perujski »predal«) itd. Po vsem svetu slovijo ayacuchanske kitare. Sicer so cenejše pri mojstri v Ayacuchu, ampak tudi v Limi se da najti kakšno po ugodni ceni. V kratkem nameravam obresti te trgovinice in si nabaviti kakšno frulo :). Tehnično robo, računalnike, software, kamere in podobno prodajajo med avenijama Bolivia in Uruguay (seveda originalno ali ponarejeno). Naj omenim še Polvos azules (modri prah), trgovski center z večinoma ponarejenimi izdelki vseh sort (obleke, fotoaparati, DVD-ji, CD-ji ...) in El Hueco zloglasno »luknjo«, kjer se prodaja pritihotapljeno in ponarejeno blago. Perujci vam bodo obisk slednjega odsvetovali. V prestolnici imajo svoj prostor tudi ponarejevalci dokumentov. Na ulici Azangaros vam lahko izdelajo ponarejen potni list, zdravniško potrdilo ali vozniško dovoljenje.

Če se v Limi odpravljate po nakupih, pustite bančne kartice doma. V večini trgovin z njimi ne morete plačati, poleg tega pa tvegate, da vam jih ukradejo. Raje si zatlačite v žep za 100 solov drobiža in se prepustite zapravljanju. Šoping v Limi zna biti naporna, a hkrati zelo zabavna izkušnja.