Jarana criolla

V Limi biva okrog 8 milijonov ljudi, toda v tisku bomo zasledili manj družabnih dogodkov kot npr. v Ljubljani. Kulturno življenje je rezervirano za elito, zato znajo biti vstopnice za razne prireditve drage kot žafran. To še ne pomeni, da se v Limi nič ne dogaja. Vedno je na voljo kakšna dobra peńa, koncert salse ali fiesta chicha (perujska veselica). Jaz seveda obožujem peńe, kjer igrajo kreolsko in afro-perujsko glasbo. Tu lahko srečamo res prave mojstre, predvsem so me navdušili nekateri kitaristi in »bobnarji«. Izvrsten šov, zanimiv za vsakega turista, boste našli ob vikendih v Barrancu, v peńi De Rompe y Raja ali v lokalu Brisas del Titicaca v centru Lime. Tu vam bodo predstavili kopico tradicionalnih perujskih plesov in glasbil. Z malo sreče se da videti državne prvake v kateri izmed kategorij. V Rompe y Raja smo pred tedni praznovali Dantejev rojstni dan in tam sem med drugim uspela videti otroška državna prvaka v marineri. Moram priznati, da sem ob tem nastopu skoraj zajokala. Enkratna sta.

Na prvem posnetku Carlos Granda poje valčke (ja, poimenoval se je po kraljici Chabuci) v neki peńi v Mirafloresu. Aleš, tam nekje, kjer si se ti zastrupil ;) Škoda, da je na posnetku tako slab zvok ...


Če ne deluje, kliknite tu.

Ste na kak pomemben večer v Mirafloresu pozabili kamero doma? S polaroidom vas lahko posname Toto Africa, nekoč slaven televizijski komik in bobnar, ki danes životari na "ulici pic". Začudil se je, ker sem hotela tudi njega na fotki, vendar je vseeno za trenutek zaupal aparat natakarju. Celo posvetilo sem dobila - piše: V spomin od kanibala Toto Africa ... Uhm, tisto z ljudožercem mi ni bilo preveč všeč. Sem se kar zdrznila in se spomnila na Maria Poggija, ki prav tako kolovrati po teh ulicah - psihiater, ki je pred leti zadavil perujskega Jacka razparača, zdaj pa po Limi prodaja svojo knjigo "Vem samo, da sem idiot"(Z njim se še nisem fotografirala;)

Tu pa lahko vidite, kako nastanejo Shakire. Deklica ima še sestro in dva brata, ki prav tako obvladajo afro ritme. Mlajši bratec je kasneje prevzel bonge, zvonce in kastanjete in nam dal vedeti, da vaja še ne naredi mojstra. Ritem je v krvi. Otroci na odru očitno neizmerno uživajo, vseeno pa se mi ne zdi prav, da ob tako poznih urah plešejo po pivnicah in barih (skoraj vsi šovi se začnejo po 11p.m.), ampak to je že tematika za kak drug članek.


Če ne vidite posnetka, kliknite tu.

Diskoteke in salsoteke so odprte do kakšnih 3h zjutraj, v vsakem distritu se najde kaj zanimivega, najbolj »ziher« za žur pa je Barranco.

V soboto sta se poročila Ricardo (Cesarjev kolega s faksa) in Melissa ter naju povabila na zabavo pri Ricardu doma. Ceremonijo (ki je bila kar v hiši) sva s Cesarjem žal zamudila, ker sva morala po nakupih za svečani dogodek. Sprva sem se počutila kot na kakšni osnovnošolski zabavi, potem pa sem se nekako privadila ter plesala z ženinom in ostalimi povabljenci salso, merengue, cumbio, bachato ter celo huayno in reggaeton. Bilo je prav fino in z nevesto sva se tako zaklepetali, da so naju vlekli narazen. Ta vikend bomo v kakšni peńi skupaj praznovali moj rojstni dan in prvi teden srečnega zakona mladoporočencev. Za rojstni dan sem od Johnnija in Cristine dobila veliko torto »selva negra« (črna džungla). To je v Peruju nekaj takega kot v naših krajih sacherca. Moram reči, da je zelo okusna :). S Cesarjem sva si privoščila tudi obilno kosilo v eni boljših cevicherij v Limi -
Pe(s)cados Capitales, kjer lahko naročite Nezvestobo, Pohlep, Lenobo in podobno poimenovane morske jedi za vse prste polizat. Povedati je treba še, da vam bodo ob rojstnem dnevu v marsikaterem lokalu kelnarji pripravljeni zapeti Happy birthday, če slučajno v bližini ne bi bilo nobenega muzikanta ;)

Hvala vsem za čestitke in lepe želje!!