Lagunas Llaganuco

Nekoč sta se za sedmimi gorami in sedmimi vodami zaljubila princ in princesa, Huascar in Huandi. Njuni vasi sta se sovražili, zato sta morala skrivati svojo ljubezen. Žal nista imela sreče. Nekega večera ju je zalotil stražar. Skušala sta pobegniti, toda ujeli so ju in ju zvezali skupaj. Vedela sta, da bosta morala umreti. Njuna ljubezen je bila tako globoka, da sta se spremenila v gori, v najmogočnejša vršaca perujskih Andov. Huascar je Huascaran, Huandi pa Huandoy. Skupaj jočeta led in bistre solze, ki se zbirajo v lagunah Llaganuco.

Chinancocha (Laguna hembra oz. žensko jezero) na 3820m nadmorske višine. Čudovita turkizna voda začuda sploh ni mrzla. No, plavala vseeno ne bi v njej.

Lagune spadajo v zavarovano območje Nacionalnega parka Huascaran, ki daje dom mnogim zanimivim živalim. Tu najdemo medveda očalarja (ne vem, kako se reče oso de anteojos po slovensko), gorske leve, činčile, andsko divjo mačko in še marsikaj.

Ob jezeru se lahko posladkate s koruzo z domačim sirom ali polnjenim krompirjem ter si za par solov kupite tapravi chullo - kapo iz ročno predene in ročno barvane volne (še smrdi po ovcah;) Lagune obiščite z vetrovko ali še bolje s kakšno volneno čompo.

Vse to pišem z malo zamude, v Andih sem namreč bila samo nekaj dni. Zdaj bi pa šla spet malo na plažo ...