V Iskanju korenin - nekaj smo jih že našli

V Andahuaylas smo prispeli zvečer, po precej naporni, a izjemno zanimivi vožnji čez andske kolovoze. Nastanili smo se v hotelu Adan y Eva, blizu glavnega trga. Že prvi dan smo preživeli izven mesta. Najprej smo obiskali bližnjo vasico Talavera.   

 Tako izgleda Andahuaylas s hriba, izza cvetoče retame.

In nepožeto žito (pravzaprav nisem prepričana, ali je to zasajeno ali je kak plevel ...)

Glavni trg vasice Talavera, ki leži samo 5 minut iz Andahuaylasa - praktično se drži mesta.

Pa še enkrat glavni trg

 In stara kolonialna cerkvica

 Opazila sem novo modo med čolitami - črtaste nakupovalne torbe! Dvomim, da so domače proizvodnje, saj so najlonske (najbrž kitajske?), ampak očitno so čolite ugotovile, da se ne tepejo z njihovo tradicionalno opravo.

Zanimive večbarvne vrtnice na trgu

 Hualachi pri Andahuaylasu - izviri mineralne vode. Voda ni termalna, tako da nikogar ni zamikalo plavanje pri teh gorskih temperaturah.

 Zato smo pa iz avta pobrali vse plastenke, ki smo jih izpraznili med potovanjem, in jih tu napolnili z baje zdravilno, svežo vodico.

 Sem nas je pripeljal stric Gustavo, domačin, sorodnik mojega tasta (sem pozabila, kaj sta si točno). V Peruju kri ni voda in ljudje ostanejo v stikih skozi generacije kljub različnim priimkom in "kukavičjim" potomcem.

 Opazila sem, da se povsod po kablih razraščajo ježkaste rastlinice. Zakaj ne rastejo tudi po strehah in drevesih?! Ja, ti ježki so se mi zdeli nekaj posebnega.

 Seveda je prepovedano odkloniti kosilo pri sorodnikih, "Stric" Gustavo in njegova žena Genofeva sta se že pripravila na obisk. Pri pripravi kosila smo sodelovali vsi (jaz sem olupila nekaj črnih krompirjev).

Kosilo je bilo sestavljeno iz kuhanega črnega krompirja in tipične, v večjih kosih cvrte svinjine. Zraven pa zelena solata z baziliko. Bazilika je baje več kot nujna, če je na krožniku svinja (pravijo, da tako želodec ne trpi). Začimbe: samo sol na mesu in limona na solati.

Ta serija vnosov se imenuje "V iskanju korenin" saj je moj mož prvič obiskal rodni kraj svojih staršev, daljne sorodnike (po perujsko so to še vedno bližnji sorodniki!) in spoznal nenavadne družinske korelacije ter zgodbe prednikov (marsikdaj presenetljive ali celo šokantne). Zame so bile te zadeve seveda neke vrste kulturni šok.