V iskanju korenin - skrivnostna skala Saywite

Približno eno uro iz Abancaya proti Cuzcu (ok. 3500 mnm) se v sklopu inkovskega ceremonialnega kompleksa nahaja misteriozna skala Saywite, ima več kot 11 m obsega, več kot 2 m višine in več kot 4 m premera. Takole izgleda od daleč:

 Skalo čuvata domačin (ki mu je seveda treba plačati vstopnino) in njegov sinček Darwin.

 Tule je skala iz enega kota ...

 ... pa še iz drugega,

 ... pa še iz tretjega.

 Na monolitu je upodobljenih več kot 200 figur, živali, rastlin, zgradb, kanalov, stopnic in še marsičesa.

 Spodaj je žaba, kanalćki podobni črkam, v ozadju se vidijo stopnice.

 Puma?

 Spet žaba in ceremonialna ploščad, ob njej pa verjetno akvedukt

 Opica?

 Ceremonialna ploščad od bliže

 Skalo sem si ogledovala skoraj eno uro. Prepričana sem, da so jo uporabljali z vodo (so jo zlivali ali prihajali sem ob deževjih?) ali kakšno drugo tekočino (morda s chicho - koruznim pivom?) Skala je namreč prepredena s kanalčki, poleg tega ima ob strani luknje, ki se zdijo namenjene za odtok.

Po mojem so se tu odvijale ceremonije v obdobjih suše, nekateri pa menijo, da gre za upodobitev inkovskega kraljestva ali za maketo inkovskih hidravlikov.

 Za skalo (ki sicer ne stoji na prvotnem mestu, ker so jo Španci v iskanju zakladov premaknili), so ostanki inkovske stopničaste piramide.

 Majhni prostori kažejo na to, da so tu nekaj shranjevali.

 Od tod je tudi lep razgled na okoliške vasice in ostale elemente tega inkovsega ceremonialnega središča.

 Ruševine so posejane vsenaokrog, a se nismo sprehodili do njih, ker sva se obe s taščo slabo počutili. Cesta do sem je namreč zelo ovinkasta, na nadmorsko višino pa se še nismo dovolj navadili.

 V tem času cveti tarwi, poldivja stročnica podobna fižolu.
Sadeže je treba baje dolgo namakati v vodi, da izgubijo grenkobo.

 Ima zelo lepe, živo vijoličaste cvetove. Na tej sliki se vidi oboje - cvet in strok.