Salinas - Machala - Jambeli - Tumbes

11. - 14. 2.
Naveličana velikih mest, sva domačine povprašala o dobrih plažah. Odgovor je bil vedno isti: Salinas. In smo šli v Salinas, mestece 3 ure vožnje severozahodno od Guayaquila, na t.i. Ruti del Sol. Razočaranje je bilo precejšnje. Huda vročina, zasoljene cene, umazanija, na plaži pa se na kvadratnem metru gnete vsaj pet Ekvadorcev. Voda je mirna in se da plavati, vendar te mine veselje ob vseh tistih vreščečih paglavcih, pogleg tega pa je v vodi neka žival (še zdaj ne vem, kako izgleda in kako se imenuje), ki te ugrizne ali opeče (tudi ne vem, kaj naredi, ampak boli kot sam satan). Domačini pravijo, da ni nevarna, rdeči fleki pa tudi izginejo v roku nekaj ur. Naslednjega dne, ko sva razočarana odhajala, se je plaža spremenila do nerazpoznavnosti. Videti je bila kot oaza miru in tisine. Ekvadorci se torej hodijo namakat v Salinas samo ob vikendih. Vrnila sva se v Guayaquil (3h) in tam skočila na avtobus za Machalo (se 3h), kjer sva prespala. Mesto se je še enkrat izkazalo za negostoljubno, pa še lilo je kot iz škafa. Ko sva ravno večerjala pri nekem Kitajcu je zmanjkalo elektrike (v vsem centru mesta). Zjutraj (14.2.) sva se odpeljala z busom do Puerta Bolivar (pol ure), od koder vsako uro odrine barka za otok Jambeli. Otok obkrožajo mangrove in med plovbo je moč videti več vrst čapelj in veliko različnih majhnih ptic. Na zahodni strani Jambelija je dolga plaža, do nje pa se pride skozi naselje, ki je precej zanemarjeno. Komarjev je toliko, da včasih vidiš samo še črne pike. Škoda, da otočani ne skrbijo bolje za higieno, ker bi bila plaža lahko prav rajska. V eni izmed kolib na dokaj neobljudenem predelu je muzej (museo marino). Če hoces vstopiti, se moraš zadreti, da pride ena punca odpret leso. Dvomim, da je kateri od obiskovalcev pripravljen na to, kar ga čaka v kolibi: atentat zancudov. Zancudi so komarji, večji in krvoločnejši od mosquitov (v Ekvadorju prevladujejo). V par sekundah sem bila popikana po celem telesu, zato me je minilo veselje do ogleda školjk in nagačenih rib.


<Še dodatek: Ko nam zancudo izpije kri, hkrati izbrizga svojo slino, ki je kisla, kar povzroči srbenje. Pikajo samo samice. Pa ne zase. Napolnijo se s krvjo in nato ležejo k večnemu miru ob svojem gnezdu, ki je vselej nekje v bližini vode, da imajo mali zancudi na zalogi dovolj hrane. To pomeni, da so praktično vsi komarji sirote. Zancudi vedno napadajo v parih- en brni okrog naše glave, medtem ko drugi že srka kri. V glavnem, niso tako neumni, da se ne bi znali zavarovati. >



Na Jambeliju se da najeti kolibo ali šotor na plaži, toda kdo bi počitnikoval med vsemi tistimi krvosesi ... Zadnji čoln odrine z otoka ob šestih popoldne. Takrat sva se vrnila v Machalo, kjer sva skočila na bus za Tumbes. Na ekvadorsko-perujski meji ni bilo nobenih komplikacij. Še premalo kontrole, če mene vprašate. V Tumbesu očitno na moč častijo Sv. Valentina, saj je bil glavni trg poln mladine, lokali pa so ostali odprti pozno v noč. Nastanila sva se pri Francu, tik ob glavnem trgu, zjutraj pa nadaljevala pot na jug, do ene lepe plaže, ki vam jo opišem jutri. Besitos

Im. 1: Salinas
Im. 2: Jambeli, mangrove
Im. 3: Jambeli, plaža