Bog nam daj Ikeo!

Nisem si mislila, da je tako težko nabaviti pohištvo v Peruju. Izbira je skopa, odločamo pa se lahko med hudo ceneno kramo in dragim stilnim pohištvom oz. uvoženim modernim italijanskim. Najboljši plac za ugoden nakup v Limi je na aveniji Angamos v predelu Surquillo, kjer je v dveh nadstropjih ogromne stavbe nametanih na stotine stolov, miz, predalnikov, jogijev ... Jedilno mizo s stoli sva nabavila v čisto zadnji „trgovini“, skriti na dvorišču za stavbo, ko sva bila že pošteno utrujena od iskanja česa kolikor toliko kvalitetnega. Tega dne sem ostala povsem brez občutka za estetiko. Slabo zlepljen furnir, ročno zvita kovinska ogrodja polna vdolbin in prask, neokusne starinske kičaste forme, rožasto blago … Bljak! Potem ko sem se globoko zgrozila ob prvem pogledu na asortiman, sem se počasi vdala v usodo. V kompleksu je samo ena trgovina z modernim dizajnom, ampak cene so nerazumne. Za preprost stol, kakršne se dobi v Ikei za 10 eur, je treba odšteti najmanj 70 eur, o kvaliteti pa ne bi izgubljala besed. Prav tako je absurdno drago pohištvo iz bambusa, ki sem ga želela kupiti za na vrt, kar se mi zdi zelo nenavadno (120 eur za stol?!). Na koncu sva našla trgovinico cenovno ugodnega proizvajalca v kateri sva izbrskala kolikor toliko estetski komplet stolov. Ker mi ni bila všeč nobena miza, so mi obljubili, da me bo v soboto pričakala ena, ki bo pasala k stolom. In niso me razočarali. Zdaj sem zelo zadovoljna z izbiro, čeprav sem si želela kaj bolj mladostnega. Dva stola iz kompleta šestih sva zamenjala za zložljiva, za na vrt. Vsi stoli so iz capirone (Calycophyllum spruceanum), izjemno trdega, težkega in vzdržljivega lesa, ki prihaja iz Amazonije. Na jedilnih stolih sem dala zamenjati svetlo rožasto blago za karirasto rdeče (niso računali zamenjave). Miza je iz smrekovega lesa, a prebarvana, tako da se sklada s stoli, s ploščo iz temnega stekla. Še zdaj ne vem, kaj si naj mislim o samem dizajnu, ki bi bolj sodil v kakšno podeželsko vilo, nad udobjem in kakovostjo sem pa navdušena. Vse skupaj je stalo zbarantanih 600 solov, kar je 150 evrov :)) Kovinska skleda na mizi je iz neke plastikfantastik korejske trgovinice(16 solov oz. 4 evre). Hamaca oz. viseča mreža je tudi nova pridobitev tega tedna (zbarantanih 35 solov oz. 9 eur na tržnici na Petit Thouars) in v njej trenutno preživim največ časa ;). Še dobro, da imava zdaj vse najnujnejše, tako da se lahko zaenkrat odrečem nadaljnjim nakupom. Iskanje lepega kavča npr. mora biti najhujša nočna mora.