V hiši žensk

Bila sem povabljena na Cristinino rojstnodnevno zabavo. Cristina je punca Cesarjevega brata Jhonnyja. Vedno je nasmejana in veliko in hitro govori. Po videzu me malo spominja na Karmen Stavec. V Peruju izkoristijo vsak praznik za bučno zabavo. Povabijo vse sorodnike, prijatelje in sosede. Kolikor jih pač spravijo v stanovanje. Nihče se ne pritožuje nad hrupom in nobene nevarnosti ni, da bi rajanje prekinila policija. Do zgodnjih jutranjih ur ostanejo na nogah tako otroci kot babice in dedki. In prav vsi plešejo. Plesu se pač ni mogoče izogniti, ker te slej ko prej zvlečejo na plesišče sredi dnevne sobe. Plesal je tudi stric, ki je zaradi nesreče pri delu ostal brez rok. Na desnici ima kavelj, ki je videti prav srhljivo. Ata je kar naprej tovoril iz kuhinje steklenice piva, s katerim so nam polnili decilitrske kozarčke. Potem smo plesali. Najprej huayno, potem salso in še negroide (na afro-perujsko glasbo). V teh ritmih sem že čisto domača in vedno dobivam komplimente :) Vrhunec večera je bila marinera, ki sta jo bosonogi in z belimi robci v rokah suvereno odplesali Cristina in njena mama. Ostali smo ju spodbujali z vriskanjem in ploskanjem. Marinera je ples s severa Peruja. Pri Cristini doma ima posebno mesto, saj njena mama prihaja iz Chiclaya. Gre za neko mešanico kreolske glasbe in klasične koračnice. Začne se vselej z glasnim bobnanjem. Pri plesanju se čuti tudi nekaj španskega vpliva (flamenko). V Peruju vsakoletno prirejajo tekmovanja v tem plesu, ki ga je res užitek gledati. Fantje dvorijo dekletom, ki jih z belimi robci vabijo k sebi in jih vedno znova odganjajo.

Zakaj naslov V hiši žensk? Cristina biva skupaj s svojo mamo, babico, tremi sestrami in svojo hčerko Valerio. Pa ne vem, če ni zraven še ena teta. No ja, sicer je v bajti tudi ata, ampak ga babnice zlahka preglasijo. Dekleta so vedno vesela moške družbe, posebno če se kaj proslavlja, saj vse izjemno rade plešejo. Fotke z zabave še čakam.