Sullana - Catacaos - Chiclayo

Saj me je sram, da že en mesec pišem o tem izletku, ccc ... Tako da fotke za nazaj:

Še enkrat lepa cesta: Bananovci pri Sullani Kozice so tod marsikomu vir preživetja Ledeno mrzel kokos na Panamericani pri Sullani. Mnjami! Teta je z mačeto spretno odsekala kos lupine in v oreh vtaknila slamico. Pozneje me je pa tudi gostoljubno spustila v hišo na stranišče. Stric na osličku: Pravi fan nikoli ne pretirava. Chemoto na cesti Piura - Catacaos. Vhod v Catacaos, mestece znano po obrtniških izdelkih, v obliki stilizirane vaze. Domačini so silno ponosni na svoj kraj. Predlagali so ga celo na seznam novih svetovnih čudes in vestno glasovali, ampak žal jim je dragoceni naziv speljal Machu Picchu. Tule operira župan tega soparnega in samozavestnega mesteca: Vztrajno promovirajo tudi svojo "katedralo". Prepričani so, da je ena najlepših na svetu in da ji pod soncem ni enake. No, ja, o originalnosti se prepričajte sami. Kristus in apostoli na južni fasadi: Notranjščina: Kupola: Kot rečeno, je Catacaos znan po obrtniških izdelkih, predvsem iz slame, lesa in usnja, pa tudi keramike ne manjka. Glavna nakupovalna ulica: Galerija nasproti cerkve: Nagačene živali: Slama in les: Hamake: In spet čez neskončno Sechuro: Če imate dober želodec, si lahko privoščite meni za par solov v umazani gostilnici sredi puščave: Končno v Chiclayu: Eno od božičnih drevesc na Plazi de armas: