Carhuaz - borrachera
Raimondi je bil tisti, ki je dal imenu tega mesteca slab prizvok- Carhuaz - borrachera (Pijani Carhuaz). Italijan se je tod potikal prav takrat, ko so domačini nekaj praznovali in zatorej točili v potokih "chicho de jora" - koruzno žganje.
Mestece je znano po izvrstnem sladoledu. Ne vem, ali je Raimondi imel prav in so Carhuaščani res taki pijanci, ampak dejstvo je, da prodajajo sladoled v nenavadnih okusih, npr: pivo, vino, čiča, rum in gazirane pijače. Hmm... Poskusila sem nekaj sadnih variant in moram reči, da so sladoledi res odlični.
Nedaleč od Carhuaza se nahajajo vrelci termalne vode - Chancas. S Cesarjem sva se tja odpravila iz Huaraza - najprej dobre pol ure s kombijem do vasi Marcara, od tam pa še 10 minut z avtom. Chancas žal nima pravega bazena, samo neke sobice z banjami, ki so videti nekam nehigienske. Na srečo so na razpolago še jame - naravna savna :) . V živo skalo, nad fumarolami, je izdolbenih 7 votlin, katerih temperature se gibljejo od 33 do 54 C (ob plačilu vstopnice je potrebno navesti številko votline oz. stopinje). Vsaka jama ima predprostor s tušem in obešalniki. Savna je prav fina - taka malo manj močna turška, bi rekla.
1 comment:
sin comentarios.
SSR
Post a Comment